Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 46

Mngerem Ma Deemee Tim Tar—Kwagh Ne una Kimbir Erenee?

Mngerem Ma Deemee Tim Tar—Kwagh Ne una Kimbir Erenee?

ILU nahan ú ungwa or ôr kwagh u mkurtar vee?— Ior kpishi mba er kwagh la ainge. Ior mbagenev hen ér uumace vea va nôngo ikyav vea tim tar sha ubom mba cieryol mba bughur a bughur. Ú hen wer Aôndo una tsa a tim tar wase u doonashe ne, man usha mba doon mbara a asan a ka a mondo i doo kenger la ciilii?

Er se vande henen nahan, Bibilo ôr kwagh u mkurtar. I̱ kaa ér: “Tar yô, ngu karen kera.” (1 Yohane 2:17) Ú hen wer mkurtar a lu mkur u tar u ior ve zenden sha ú ne shinii? —Ei, Bibilo kaa ér Aôndo gba tar ne ér ‘ior ve̱ tema sha u,’ inja na yô, ka u ior ve̱ lu sha ú, ve̱ ember ú kpaa. (Yesaia 45:18) Pasalmi 37:29 kaa ér: “Mbaperapera vea ya dyako u tar, vea lu ken u gbem.” Ka nahan ve Bibilo i kaa ér, tar yô ngu lun gbem sha won ye.—Pasalmi 104:5; Orpasenkwagh 1:4.

Nahan, aluer mkurtar ka mkur u tar ú se zenden sha ú ne ga yô, inja i mkurtar jim ér nyi?— Aluer se time sha kwagh u yange er sha ayange a Noa la vindi vindi yô, se zua a mlumun sha mpin ne. Bibilo pase ér: ‘Tar u u lu hen shighe la, mngerem uve u, u tim kera.2 Peteru 3:6.

Yange ma or war mkur u tar shighe u Mngerem ma Deemee ma sha ayange a Noa la kpa?— Bibilo kaa ér Aôndo “yima Noa u a lu yôôn kwagh u perapera la, kua ior mbagenev utaankaruhar zum u A va a mngerem deemee sha tar u mba ve vende Aôndo la.”—2 Peteru 2:5.

Ka tar u nyi yange i tim sha ayange a Noa laa?

Nahan, ka tar u nyi jim yange ú timi? Yange lu tar jighilii í tim ­shinii, lu ior mba bov mba shin ú la í timi?— Bibilo kaa ér lu ‘tar u mba ve vende Aôndo la.’ Shi ver ishima wer, i yila Noa ér or u “yôôn kwagh u perapera.” Ú hen wer yange lu pasen kwagh kaan ér nyi?— Noa lu tan ior icin sha kwagh u mkur u ‘tar ú ú lu sha shighe shon la.’

Shighe u Yesu lu ôron kwagh u Mngerem ma Deemee la, á ôr mbahenen nav kwagh u ior lu eren hen shighe shon cii man mtim mase van yô. Ka kwagh u a ôr ve je ne, á kaa ér: ‘Er sha ayange a mngerem ma deemee lu a̱ va ga la ior ve lu yan akaa, man akaa, eren kasev, nan kasev ken unoo zan zan ar sha iyange i Noa kar nyôr ken tso la, kpa ve fa ga zan zan mngerem ma deemee va, va kuwa a ve cii.’ Yesu maa kaa ér, cii man mkur u tar u ainge ne a̱ va yô, shi kape ior vea lu eren vough er ior mba sha ayange la kpa lu eren nahan je la.—  Mateu 24:37-39.

Mkaanem ma Yesu mara ma tese ér, se fatyô u henen kwagh u injaa sha kwagh u ior lu eren cii man Mngerem ma Deemee mase van la. Er ú vande ôron ken Ityough ki sha 10 ken takerada ne nahan, ú umbur akaa agen a ior mbara lu eren la kpa?— Yange mbagenev lu ior mba tswamen ior, ve eren ipila ve ningir. Kpa Yesu kaa ér, mbagenev kpishi kegh di a kegh ato shighe u Aôndo tindi Noa lu va pasen ve kwagh la ga tsô.

Tsô, iyange shon i Yehova kaa a Noa ér, Un ngu timin aferaior sha mnger la maa kuma. Lu u mngerem mara maa uve tar jimin cii, á kua iwo kpaa. Yehova kaa a Noa ér a̱ gba zege tso. Tso la lu er ka zege akwati u lihen gôgônan nahan, di er ú bugh foto u a lu sha peeji 238 la ve, ú nenge a mi nahan.

Aôndo kaa a Noa ér a̱ gba tso la a̱ kehe, a̱ kuma u un vea tsombor na kua inyam kpishi ia nyôr ker, ia war yô. Noa vea tsombor na ve er tom la sha gbashima je. Ve gber uzegembaikyonov, maa ve tôô ikyon la ve gba manden tso a mi. Er tso la kehe kpishi yum yô, ve er tom la anyom imôngo je.

Ú umbur kwagh ugen u Noa shi lu eren ken anyom a á lu gban tso la kpa?— Yange lu pasen kwagh, tan ior icin sha kwagh u mve u Mngerem ma Deemee mara. Mô ve nan wa ikyo sha icintan na la kpa? Ma or ve môm kpa nan wa ikyo sha icintan la ga, lu tsombor u Noa tseegh. Mbagenev cii uve ityough eren akaa a ve. Ú umbur kwagh u Yesu ôr ér yange ve lu eren la kpa?— Ve lu yan akaa, man akaa, eren kasev shi nan kasev ken unoo. Mayange ve hen ér ve mba ior mba bov yum ga, shi kwagh gba ve u keghen ato ungwan loho u Noa kpaa ga. Nahan de se nenge kwagh u yange er ve yô.

Noa man tsombor na mba nyer ken tso cii yô, Yehova maa wuhe hunda u tsoo la. Nahan je kpa, ior mba ve nyôr ken tso ga la ve lu a̱  na jighjigh ér, Mngerem ma Deemee maa va ga. Kpa ica i gbe ga yô, mngerem maa hii u senen sha abeen va haan shin inya! Gba lun di ura ú ú nee keke la tsô ga. Lu zege ura u kpilighyol! Ica gbe ga yô mngerem mara hingir er ka uzege mba ifi nahan, gba kuwan huran iuu. Mngerem mara môugh ikyon i vesen, kua a awen a vesen kpaa, vough er ka agboghor nahan. Man gema ior mba ve lu ken tso ga la di ye?— Yesu kaa ér: “Mngerem ma deemee va, va kuwa a ve cii.” Ior mba ve lu ken tso ga la cii ve kpe. Sha ci u nyi?— Yesu kaa ér, “ve fa ga.” Ve venda u keghen ato!—Mateu 24:39; Genese 6:5-7.

Hii nan ve i doo u se shi sha msaanyol u keren tseegh ga?

Umbur wer, Yesu kaa ér, kwagh u yange er ior mbara la ka icin­tan hen a vese nyian. Kwagh ne tese se nyi?— Yange i tim ior sha ci u ve lu ior mbabov tsô ga, kpa lu sha ci u ve mbagenev kpishi ve tume ityough eren akaa agen, ve lu a shighe u henen kwagh u Aôndo man kwagh u una va er la ga. Nahan gba u se ver ishima sha er se lu er ve nahan ga yô, shin ka nahan ga?

Ú hen wer Aôndo shi una tim tar sha mngerem ma deemee kpa?— Ei, Aôndo tôndo zwa ér una kera er nahan ga. Á kaa ér: “M ver ikume Yam sha abeen Mer i̱ lu ikav.” Yehova kaa ér ikume ia lu ikyav i tesen ér, “mngerem kpaa maa kera va sha tar deemee sha u timin uuma cii ga.”—Genese 9:11-17.

Nahan se mba a vangertiôr ser, mayange Aôndo una kera tim tar sha mngerem ma deemee ga. Kpa, er se vande nengen nahan, Bibilo ôr kwagh u mkurtar. Shighe u Aôndo  una va a mtim sha tar yô, ka unô una kura ve, vea wara?— Á lu ior mba kwagh a hembe gban ve sha akaa agen, kwagh kpa a gbe ve u henen kwagh u Aôndo ga laa? Shin a lu ior mba hanma shighe cii kpa ve lun a ian i henen Bibilo ga laa? We ú kaa wer nyi?

Se soo ser se kpa se lu ken ior mba Aôndo una va kura ve, vea war la, shin se soo nahan ga?— Aluer tsombor wase ngu er tsombor u Noa la nahan, Aôndo va kura se ci ca cii se war nahan, a doo se gaa?— Aluer ka u se war mkurtar yô, doo u se fa er Aôndo una va tim tar, shi una va a tar na u he u perapera la yô. De se hen se fa er una er kwagh ne yô.

Bibilo na se mlumun ken takerada u Daniel ityough 2, ivur 44. Ivur ne ôr kwagh u ayange a se lu ker ne, i̱ kaa ér: “Sha ayange a utor mbara, Aôndo u Sha Una ver tartor [shin gomoti] ugen u ua gba mayange ga yô, man shi tahav mbu u kpaa mbua hingir sha ikev i ma ikur igen ga, kpa ua hembe ityartor igen ne cii avur avur, ua tim i, kpa u yô, ua lu gbem sha won.”

Kwaghôron la ú fa inja na kpa?— Bibilo kaa ér gomoti u Aôndo la una tim ugomoti mba orumace cica cii. Sha ci u nyi?— Ityôkyaa yô mba hembe Un u Aôndo a ver un Tor la ato. Man ka an laa?— Een, ka Yesu Kristu!

Ka Yesu Kristu, Tor u Aôndo a tsough la, una tim tar ungun ken ityav mbi  Armagedon ye

Yehova Aôndo ngu a ian i tsuan gomoti u una hemen yô, man á tsua Wan na Yesu ér a̱ lu Tor. Ica a gba ga tsô Yesu Kristu u Aôndo a tsough ér a̱ lu Orhemen la, una hemen gbenda u timin ugomoti mba sha tar ne cii. Ken takerada u Mpase ityough 19, ivur 11 zan zan 16 la, Bibilo pase er una tim ugomoti mban yô, di er i tese ken foto u a lu sha peeji u a dondo heen ne nahan. I yila ityav mbi Aôndo mbi mbi a tim ugomoti mba tar ne kera cii la ken Bibilo ér, Armagedon.

Aôndo kaa wener Tartor na ua tim ugomoti mba uumace kera  cii. Kpa ka se á kaa ér, se̱ tim ve yee?— Ei, i yila Armagedon ken Bibilo ér “ityav mbi iyange i vesen i Aôndo, Uhembanagee.” (Mpase 16:14, 16) Een, Armagedon ka ityav mbi Aôndo, man á tsua Yesu Kristu ér a̱ hemen mbatyomov mba shaav ken ityav mbin. Ityav mbi Armagedon mbin mbi mgbôghomôô? De se nenge, tsô se fa.

Se ôr kwagh u shighe u Aôndo una va tim ior mba bov kera, una gema a yima ior mba ve civir un la ken Anzaakaa 2:21, 22; Yesaia 26:20, 21; Yeremia 25:31-33 man Mateu 24:21, 22.