Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 41

Mbayev Mba Ve Eren Kwagh u Saan Aôndo Iyol Yô

Mbayev Mba Ve Eren Kwagh u Saan Aôndo Iyol Yô

KA HANMA wanye shin tar ú hen wer yange nan na hemba saan Yehova iyol ciilii?— Lu Wan na Yesu. De se ôr akaa a Yesu yange er ve saan Ter na u sha la iyol yô.

Mough ape tsombor u Yesu lu la yem ken Yerusalem, ape tempel u Yehova u doonashe lu la, kuma zende u ayange atar nahan. Yesu yila tempel la ér ‘iyou i Terem.’ Hanma inyom yô, á za er iniongo i Paseka ken Yerusalem vea tsombor na imôngo.

Ken inyom i Yesu lu anyom 12 la, tsombor na za bee iniongo i Paseka, tsô ve kôr gbenda hiden ken ya. Ve yem zan zan mba nyer hen ijiir i vea tsa yô, ve ker Yesu shio, lu vea anmgbianev vev ga, lu vea akar a ve kpaa ga. Nahan Maria man Yosev maa hide fese yem ken Yerusalem sha u za keren Yesu. Ú hen wer Yesu lu hana?—

Ve za zua a Yesu ken tempel. Lu ungwan a mbatesen, shi lu pinen ve mbampin kpaa. Shi vea pine un mpin kpaa á na mlumun. Kpiligh ve iyol sha mbamlumun mba dedoo mba lu nan ve la. Ú nenge er i hii ve yange saan Aôndo iyol a Wan na ve ga?—

Kpa Maria man Yosev mba va zough a Yesu yô, ishima maa i gba ve shimi. Kpa Yesu yô, ishima za un iyol ga. Gadia fa ér tempel ka ijiir i i doo u lun her yô. Nahan á pine ve ér: ‘Ne kera fa er i lu u Me lu ken iyou i Terem keng gaa?’ Á fa ér tempel ka iyou i Aôndo, nahan doo un u lun ker.

Ken masejime yô, Maria man Yosev mase kuan a Yesu u lu anyom 12 la ve hide ken Nasareti. Ú hen wer Yesu yange eren a mbamaren nav nena?— Bibilo kaa ér ‘a za hemen u ungwan imo  ve.’ Ú hen wer inja i kwaghôron ne ér nyi?— Inja na yô yange eren hanma kwagh u mbamaren nav vea kaa ér a̱ er cii, a̱ lu mngerem kpa a za kese a va a mi.—Luka 2:41-52.

Shighe u Yesu lu wanye la er nyi akaa sha u i̱ saan Aôndo iyolo?

Hen ase sha kwagh ne yôô: Er Yesu lu or u lun a isholibo ga nahan kpa, ungwan imo i mbamaren nav mba i mar ve ken isholibo la. Kwagh ne yange na Aôndo ­msaanyol kpa?— Sha kpôô yô, yange saan un iyol, gadia Mkaanem ma Aôndo kaa a mbayev ér: “Ungwan nen imo i mbamaren enev.” (Mbaefese 6:1) We kpa aluer ú ngu ungwan imo i mbamaren ou yô, ú na a saan Aôndo iyol er Yesu kpa er nahan.

Gbenda ugen u ú na a saan Aôndo iyol yô, ka u ôron mbagenev kwagh na. Alaghga ior mbagenev vea kaa ér, ngula ka kwagh u mbayev vea eren la ga. Kpa yange ior nôngo ér vea yange mbayev mbakiriki ve̱ de er kwagh u Aôndo ga yô, Yesu kaa a ve ér: ‘Ne mba a̱ ôr kwagh u i nger ken Ruamabera ér: Ka ken zwa u anikundanev man mbamanatumba U sôr iwuese ye, gaa?’ (Mateu 21:16) Nahan aluer se  soo yô, se cii se fatyô u ôron mbagenev kwagh u Yehova, se ôr ve er a lu Aôndo u kpilighyol yô. Man aluer se er kwagh ne yô, a saan Aôndo iyol.

Ka hanma ijiir ka se hen akaa a Aôndo a se fatyô u ôron ior mbagenev kwagh sha mini?— Ka ken Bibilo yase i henen ken ya la. Kpa se mba hembe henen kwagh ape ior mba Aôndo ve kumban sha u henen kwagh la. Kpa se fa ior nav nena?—

Ior mbara ka vea za mbamkombo vev yô, ve eren nyi kere? Mimi je mba tesen kwagh u a lu ken Bibilo kpa? Mba er Bibilo shi mba timen sha kwagh u ve er la kpa? Ka gbenda u se keghen ato a Aôndo je la, shin ka nahan ga?— Shi ka se ver ishima ser se ungwa mkaanem ma Aôndo ken mbamkombo mba Mbakristu, shin ka nahan ga?— Kpa aluer ior kaa ér gba kpee u ú eren kwagh u Bibilo i̱ kaa la ga ye? Ú kaa wer mba ior mba Aôndo kpa?—

Kwagh ugen kpa ngu u se hen sha mi yô. Bibilo kaa ér ior mba Aôndo vea lu “sha ci u iti Na.” (Aerenakaa 15:14) Er iti i Aôndo i lu Yehova yô, se fatyô u pinen ior aluer Yehova una lu Aôndo ve yô. Aluer ve kaa ér, ei yô, se fa je ser mba ior Nav ga. Shi ior mba Aôndo vea ôron mbagenev kwagh u Tartor u Aôndo. Shi vea tese ér Aôndo doo ve ishima sha u kuran atindi na.—1 Yohane 5:3.

Aluer ú fa ior mba ve eren akaa ne cii yô, kohol a ve imôngo sha u civir Aôndo. Kegh ato zulee ken mbamkombo mban, shi aluer i pine mpin yô, na mlumun sha mi. Ka kwagh u yange Yesu er shighe u lu ken Iyou i Aôndo je la. Shi aluer ú ngu eren akaa ne nahan yô, ú na a saan Aôndo iyol, er Yesu kpa yange na saan un iyol nahan.

Ú fatyô u umbur mbayev mbagenev mba i er kwagh ve ken Bibilo  ér yange ve na saan Aôndo iyol kpa?— Timoteu ngu ikyav i tseegh tseegh. Ter na lu or u nan Yehova jighjigh ga. Kpa ngô na Unise man ngô na u tamen Loisi yô, ve lu mba nan jighjigh. Timoteu ungwan imo ve shi hen kwagh u Yehova sha ikyev ve kpaa.

Er ter u Timoteu lu or u nan jighjigh ga nahan kpa, yange sar Timoteu u eren nyi?

Timoteu vesen we ikyondo yô, apostoli Paulu za hen gar u Timoteu lu her la. Á nenge a gbashima u Timoteu lu a mi u civir Yehova la. Nahan á lôhô Timoteu ér a̱ dondo un vea yem a za seer civir Aôndo. Hanma ijiir i vea za cii yô, ve ôr ior kwagh u Tartor u Aôndo kua kwagh u Yesu.—Aerenakaa 16:1-5; 2 Timoteu 1:5; 3:14, 15.

Kpa ka akav a mbayevnomso mba ve ne i saan Aôndo iyol tseegh i nger ken Bibilo yee?— Ei, ka a ve tseegh ga. Wanyekwase u ken Iserael kpa yange er kwagh u saan Aôndo iyol. Sha ayange na la, Shiria lu ihyom a Iserael. Iyange igen yô, Mbashiria va ta ityav sha Iserael, kôr wanyekwase ne yem a na uikyangen. I yem a na ken ya  u toruitya ugen, í yilan un ér Naaman. Á za hingir kpankwase u zan kwase u Naaman ityom.

Naaman gema lu a angev mbu í yer ér imande la. Ortwer môm nan fatyô u sôron un angev mbura ga. Kpa wanyekwase u ken Iserael ne na jighjigh ér orgen u eren Aôndo tom sha iantom í vesen í í yer ér profeti la, una fatyô u wasen Naaman. Kpa Naaman man kwase na ve civir Yehova ga. Nahan wan­yekwase ne una ôr ve kwagh u un fe ne kpa? Luun er ka we nahan, yange ma ú er nena?—

Wanyekwase u ken Iserael ne yange na saan Aôndo iyol nena?

Wanyekwase ne kaa ér: ‘Luun er Naaman una ze hen profeti u Yehova u ken Iserael la yô, ma á bee un imande!’ Naaman ungwa imo i wanyekwase ne, nahan á za hen profeti u Yehova la. Eren kwagh u profeti la kaa ér a̱ er la yô, imande na la maa i bee je. Kwagh ne na yô, Naaman hingir or u civir Aôndo u mimi.—2 Utor 5:1-15.

Ú soo wer we kpa ú wase orgen nana̱ hen kwagh u Yehova man tahav nav er wanyekwase la yange er nahan kpa?— Ka an or ú wase nana?— Alaghga sha hiihii la vea hen ér ve mba keren iwasen ga. Kpa ú fatyô u ôron ve akaa a dedoo a Yehova a eren la. Nahan alaghga vea kegh ato, vea ungwa. Lu a vangertiôr wer kwagh ne una na a saan Aôndo iyol.

Igyumior ia seer zuan a akaawan a i we ve ér ve̱ civir Aôndo a iember la ken Pasalmi 122:1; 148:12, 13; Orpasenkwagh 12:1; 1 Timoteu 4:12, man Mbaheberu 10:23-23.