Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 30

Kwagh u Una Wase Se, Se Hemba Mciem Asev yô

Kwagh u Una Wase Se, Se Hemba Mciem Asev yô

KA TAVER we u̱ civir Yehova gaa?— Ortesen Uhemban kaa ér a peese ga. Hen tugh mbu lu u kpernan a wua Yesu la, á kaa a mbaapostoli nav ér: ‘Aluer tar ua kôr ne ihyom yô, fa nen ner, ú vande kôron Mo ihyom cii ve, ú mase kôron ne ihyom ye.’—Yohane 15:18

Peteru ta uwegh vanger kaa ér mayange una undu Yesu ga, kpa Yesu kaa a Peteru ér hen tugh mbura je una nyiman un acin atar. Shi Peteru er nahan vough! (Mateu 26:31-35, 69-75) A er nan ve imba kwagh ngila nahan ia ere?— Kwagh la yange er nahan sha ci u mciem ta Peteru iyol, kua mbaapostoli mbagenev mbara kpaa.

Ú fa ityôkyaa i yange i na ve mciem ta mbaapostoli mbara iyol kpa?— Kwagh u vesen ugen ngu, u yange ve er ga yô. Aluer se hen kwagh shon se fa yô, una wase se u civir Yehova, shin orgen nana̱ ôr nyi kwagh a vese, shin nana̱ er se nyi kwagh i vihin je kpaa. Kpa hiihii yô, de se vande timen sha kwagh u yange er hen tugh mbu masetyô mbu Yesu mase lun vea mbaapostoli nav la.

Hiihii yô, ve er iniongo i Paseka la imôngo. Iniongo i Paseka ne lu iniongo i vesen i̱ í eren hanma inyom sha u umbur ior mba Aôndo mdugh u yange í due a ve ken kpan ken Igipiti kera la. Iniongo la i been yô, Yesu maa hii iniongo i vesen igen vea ve. Se va ôr kwagh sha iniongo ne ken ityough ki genegh ken hemen, shi se pase er iniongo la i wasen se u umbur Yesu yô. Mba ye kwaghyan la mba been shi Yesu we mbaapostoli nav kwagh sha u taver ve asema been yô, a due a ve, ve yem ken sule u Gesemane. Ijiir ne ka í yange í doo ve ishima, ve zaan her hanma shighe yô.

 Yesu maa undu ve, kporom ken hemen kpuaa ken sule la, gba za eren msen un tswen. Shi á kaa a Peteru man Yakobu man Yohane ér ve kpa ve̱ er msen. Kpa ve gba mnyam. Yesu yem u za eren msen un tswen kwa tar, man hanma kwa u una hide je, a kohol Peteru kua mbagenev mbara yaven! (Mateu 26:36-47) Ú fa ityôkyaa i i ne ve yange doo u ma ve lu per ma ve lu eren msen kpa?— De se ôr kwagh sha kwagh ne.

Er nan ve yange doo u Peteru man Yakobu man Yohane vea lu per here?

Yuda Isekarioti lu hen Paseka la vea Yesu man mbaapostoli mbagenev aikighe la. Aluer ú umbur yô, Yuda vande hingir ormbaiv. Kpa hen shighe ne yô, a hingir ornengen mker. Á fa ijiir i Yesu kumban vea mbaapostoli nav hanma shighe ken sule u Gesemane la. Nahan Yuda va a shoja hen ijiir shon ér ve̱ va kôr Yesu. Mba va nyer yô, Yesu pine ve ér: “Ka an ne kerene?”

Shoja mbara kaa ér: Ka “Yesu.” Yesu cia ga, nahan a kaa a ve ér: “Mo ne.” Ishimataver i Yesu la i̱ kpiligh shoja mbara iyol je yô, ve hide ijime ve gba inya. Yesu maa kaa ér: ‘Aluer ka Mo ne keren yô, de nen mbaapostoli av mban, ve̱ yem.’—Yohane 18:1-9.

Ushoja mbara mbá ker Yesu mba kangen un yô, cier mbaapostoli iyol maa ve yevese. Kpa Peteru man Yohane yô, ve soo ér vea fa kwagh u una za hemen yô, nahan ve dondo ve ijime, kpa ve kporom ikyua ga. Ken masejime yô, i va nyôr a Yesu hen ya u Kayafa, pristi u tamen la. Er pristi u tamen vande fan Yohane yô, orkuran hunda ya la de Yohane man Peteru ve nyôr ken atô ya.

Upristi vande va zuan hen ya u Kayafa lu keghen a kegh sha u vea tema ijir yô. Ve soo ér i wua Yesu. Nahan ve va a mbashiada mba ­mbaaiev ér ve̱ va er aie sha iyol i Yesu. Ve ta Yesu azu, shi ve ta un sambe kpaa. Er akaa ne lu zan hemen nahan cii, Peteru lu her ikyua ikyua.

Wankwase u kuran hunda, u yange na Peteru man Yohane ian ér ve̱ nyôr ken atô ya la kav Peteru. Nahan á kaa ér: “We kpaa, u lu a  Yesu!” Kpa Peteru tuna ér un fa Yesu ga kuaa. Ica gbe ga yô, wankwase ugen shi kav Peteru, tsô a kaa a ior mba ve tile her la ér: “Or ne kpaa lu a Yesu.” Kwa ne kpa Peteru tuna ér un fa Yesu ga. Ka tem deghôô yô, ior mbagenev shi va nenge a Peteru, nahan ve kaa a na ér: “Mimi je, we kpaa, u ngu u ken ve.” Shi kwa u sha utar ne kpaa, Peteru tuna, kaa ér: “M fa Or shon ga.” Peteru tuna je bum, kaa ér un ngu ôron ka kwagh u mimi, Yesu maa gema kenger un.—Mateu 26:57-75; Luka 22:54-62; Yohane 18:15-27.

Er nan ve Peteru yange cia kwagh je er aie wener un fa Yesu ga?

Ú fa er i hii ve Peteru yange er aie kpa?— Een, ityôkyaa yô, mciem ta un iyol. Kpa er nan ve yange cier un iyolo? Ka nyi kwagh yange ma er sha u nyôôso ishimataver na, kpa er ga? Hen ase sha kwagh ne yôô. Ka nyi kwagh Yesu yange er sha u zuan a ishimatavera?— Yange er msen hen Aôndo, nahan Aôndo taver un ishima. Shi umbur wer, Yesu yange kaa a Peteru kwa tar cii ér a̱ er msen shi a̱ lu per, shi a̱ kuran kpaa. Kpa gema er nena?—

Acin atar cii, Peteru gba mnyam. Á er msen ga, shi lu kuran kpaa ga. Nahan mba ker Yesu yô, kwagh la va un abu, kpiligh un iyol. Mba  va ngur ôron Yesu ijir, gbidyen un shi eren mbamhen mba vea wua un yô, mciem maa ta Peteru iyol. Nahan kpa, lu nyi Yesu vande ôron a mbaapostoli nav sember sember ér una er ve?— Yesu kaa a ve ér ve kpa tar ua kôr ve ihyom di er un kpa ú ker un ihyom nahan.

We kpa alaghga ú tagher a imba kwagh u yange tser Peteru la nena?

Nahan de se hen ase sha kwagh se kpa una fatyô u eren se di er kwagh u yange er Peteru la nahan yô. Tôô ase wer, ú tema ken klase, tsô mbayevmakeranta hii u ôron akaa sha iyol i ior mba ve sughun tuta ga la dang, shin sha iyol i mba ve ye Kirimishi ga la. Nahan aluer mô ve ugen gema pine ú ér: “Ka mimi ú civir tuta gaa?” Shin alaghga mbagen kaa ér: “Se ungwa ser ú ye Kirimishi kpaa ga!” Ú cia u  ôron ve kwagh u mimi shinii?— Ishima ia lu ú ker u eren aie, er Peteru yange er nahanaa?—

Ken masejime yô, Peteru zungwe kpishi er un tuna ér un fa Yesu ga yô. Yange va kaven kwagh u un er la yô, a due ken won, a gba za vaan. Een, yange gema ishima, hide shi gba dondon Yesu her. (Luka 22:32) Hen ase sha kwagh ne yôô. Kanyi ia wase se ve se kera cia kwagh je, se ôr kwagh er Peteru yange ôr nahan ga?— Umbur wer, Peteru yange er msen ga, shi lu kuran kpaa ga. Nahan ú hen wer gba u se eren nyi ve se hingir ordondon Ortesen Uhemban laa?

Gba u se eren msen hen Yehova ser a̱ wase se. Ú fa kwagh u Yesu yange er msen ve, Aôndo er un kpa?— Yange tindi ortyom nan va taver un ishima. (Luka 22:43) Mbatyomov mba Aôndo vea fatyô u wasen se kpa?— Bibilo kaa ér: “Ortyom u TER ka a haa afo a wa mbacian Un atô, a yima ve kpaa.” (Pasalmi 34:7) Kpa a̱ lu se soo ser Aôndo a̱ wase se yô, gba u se er kwagh a hemba u eren msen tseegh tsô la. Ú fa kwagh ugen u i gbe u se er kpa?— Yesu yange kaa a mbadondon nav ér ve̱ lu per shi ve kuran kpaa. Ú hen wer se er kwagh ne nena?

Gba u se keghen ato sha akaa a i lu ôron ken mbamkombo mba Mbakristu la zulee shi se veren ishima sha kwagh u se ôr ken Bibilo la kpaa. Shi gba u se eren msen hen Yehova hanma shighe, se sônon un ser a̱ wase se, se civir un. Aluer se er nahan yô, se zua a iwasen i se hemba mciem asev yô. Nahan shighe u se zough a ian i ôron mbagenev kwagh u Ortesen Uhemban man Ter na yô, a saan se iyol u eren nahan.

Avur a ruamabera á i nger heen ne aa wase se se kera de ser mciem ma cian ior mbagen la ma̱ yange se u eren kwagh u a lu u shami la ga: Anzaakaa 29:25; Yeremia 26:12-15, 20-24; man Yohane 12:42, 43.