Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 43

Ka Unô Ve Lu Anmgbianev Asev Mbanomso Man Mbakaseva?

Ka Unô Ve Lu Anmgbianev Asev Mbanomso Man Mbakaseva?

SHIGHE ugen la, Ortesen Uhemban pine mpin lan ishima kpishi. A pine ér: “Ka an nan lu ngômo? Man ka unô ve lu anngôôv ava?” (Mateu 12:48) Ú fatyô u nan mlumun sha mpin la kpa?— Alaghga ú fa er yange i yilan iti i ngô u Yesu ér Maria yô. Kpa ati a anmgbianev nav mbanomso yô ú fa kpa?— Yange lu a anmgbianev mbakasev kpaa?—

Bibilo kaa ér anmgbianev mba Yesu mbanomso yange lu “Yakobu man Yosev man Shimon man Yuda.” Shi shighe u Yesu lu pasen kwagh zenden la kpa, lu a anmgbianev mbakasev mba ve lu uma her yô. Er Yesu lu waniunda yô, anmgbianev nav mban cii lu anmgbianev mbakiriki.—Mateu 13:55, 56; Luka 1:34, 35.

Anmgbianev mba Yesu mbara kpa yange ve lu mbahenen navaa?— Bibilo kaa ér sha hiihii la ve na “Un jighjigh ga.” (Yohane 7:5) Kpa ken masejime yô, Yakobu man Yuda va hingir mbahenen nav, shi ve nger ityakerada i ken Bibilo kpaa. Ú fa ityakerada i yange ve nger la kpa?— Een, ka takerada u Yakobu man u Yuda.

Er i tér ati a anmgbianev mba Yesu mbakasev mbara ken Bibilo ga nahan kpa, se fa doo doo ser a̱ bunde kpa yange lu a anmgbianev mbakasev uhar. Kpa alaghga yange vea hemba nahan. Anmgbianev nav mbakasev mban yange ve hingir mbadondon navaa?— Bibilo ôr se ga, nahan se fa ga. Kpa ú fa er i hii ve Yesu yange pine mpin ér, “Ka an nan lu ngômo? Man ka unô ve lu anngôôv ava” kpa?— De se time se fa er ityôkyaa shon.

 Yesu lu tesen mbahenen nav kwagh zan a mi ave, nahan orgen va tôndo un kwaghôron sha zwa, a kaa a na ér: “Ngôu kua anngôôv Ou ve tile ken won, ka ve ka ôron kwagh a We.” Lu hen shighe ne Yesu tese kwagh u injaa sha u pinen mpin u lanen ishima ne ye, ér: “Ka an nan lu ngômo? Man ka unô ve lu anngôôv ava?” Á gema uwegh á hôn sha mbahenen nav, á kaa ér: “Nenge ngôm kua anngôôv Av mban.”

Yesu maa pase inja i kwaghôron na la kaa ér: “Hanma or u nan eren ishima i Terem u A lu Sha yô, ka nan je nan lu anngôm u nomso man anngôm u kwase man ngôm kpaa ye.” (Mateu 12:47-50) Kwagh ne tese e̱r mbahenen mba Yesu ve doo un ishima kpen kpen yô. Yesu lu tesen se ér mbahenen nav mba un er ka anmgbianev nav mbanomso man mbakasev man ungôôv nav kpôô kpôô nahan.

Yesu yange pase ér ka unô ve lu anmgbianev nav mbanomso man mbakaseva?

Hen shighe la—Yakobu man Yosev man Shimon man Yuda—mba ve lu anmgbianev mba Yesu jim la, ve lu a̱ na jighjigh ér Yesu ka Wan u Aôndo ga. A shi nan kpa yange ve na jighjigh a kwagh u ortyom Gaberiel ôr a ngô ve la ga. (Luka 1:30-33) Nahan alaghga yange  vea tswamen Yesu. Or u nan lu a imba ieren ngila nahan cii nan ngu anmgbian u nomso shin anmgbian u kwase u mimi ga. Ú fa ma or u nan tswamen anmgbian u nan u nomso shin u kwase yôô?—

Bibilo ôr kwagh u Isou man Yakob, shi i̱ ôr er ishima yange i vihi Isou ker je kaa ér: “Me wua anngôm Yakob” yô. Kwagh ne cier ngô ve Rebeka iyol kpishi, tsô á kaa a Yakob ér a̱ yem ijiir igen sha er Isou una wua un ga yô. (Genese 27:41-46) Nahan kpa, anyom nga karen imôngo yô, Isou gema inja, nahan á kuve Yakob, á suse un zwa kpaa.—Genese 33:4.

Ken masejime yô, Yakob va mar ônov 12. Kpa ônov mba Yakob mba vesen mbara soo anngô ve u kiriki Yosev ga. Ve kôr un ihyom sha ci u lu un hemba doon ter na ishima cii ye. Nahan ve kôr un ve tee mbakpengav mba yamen ikpan mba ve lu karen gbenda, yemen ken Igipiti yô. Ve hide ve va kaa a ter ve ér inyamkyume i wua Yosev. (Genese 37:23-36) Kwagh la kpilighyol gaa?—

Ken masejime yô, anmgbianev mba Yosev va zungwe sha kwaghbo u ve er la. Nahan Yosev de ve kwaghbo ve. Ú nenge er Yosev yange bee Yesu nahan ve ga?— Mbaapostoli mba Yesu jim kpa yange  kwagh tseren un yô, ve yevese ve undu un, Peteru je yô, nyiman a nyiman ér un fa Yesu ga kuaa. Nahan kpa, Yesu de ve cii kwaghbo ve, di er Yosev kpa lu er nahan.

Kanyi se hen sha kwagh u Kain yange er a Abel laa?

Kwagh ugen yô, ka kwagh u Kain man anngô na Abel. Se fatyô u zuan a ityesen sha kwagh ve la kpaa. Aôndo yange fa ishima i Kain, nahan fa er anngô na doo un ishima sha mimi ga yô. Nahan Aôndo kaa a Kain ér a̱ gema inja. Aôndo yange una doo Kain ishima sha mimi yô, yange ma ungwa kwaghôron la. Kpa Aôndo doo un ishima ga. Nahan iyange igen yô, Kain kaa a Abel ér: ‘Mough se za ken toho.’ Abel maa dondo anngô na Kain ve yem ken toho. Mba za lu ker ve tseegh yô, Kain maa gbidye anngô na wua.—Genese 4:2-8.

Bibilo pase se ér kwagh ngu u vesen u se hen sha kwagh ne yô. Ú fa kwagh shon kpa?— ‘Ngun ka loho u ú ongo sha hiihii la: ka u ma se doo ayol a ase, i̱ de lun er Kain u a due ken Orbo man a wua anngô na la nahan ga.’ Nahan gba u anmgbianev mba nomso man mbakasev vea doo ayol a ve. Doo u vea lu er Kain nahan ga.—1 Yohane 3:11, 12.

Er nan ve i doo u se lu er Kain nahan ga?— Ityôkyaa yô Bibilo kaa ér á “due ken Orbo” Satan Diabolo. Er Kain yange er kwagh ier i Diabolo yô, lu di inja vough er Diabolo ka ter na nahan.

Ú nenge er i hii ve i lu hange hange u anmgbianev ou mbanomso man mbakasev vea doo ú ishima ve ga?— Aluer ve doo ú ishima ga yô, ú ngu kaven ônov mba ana?— Ka ônov mba Diabolo ú kaven ye. Ú soo u lun imba wan la ga, shin ú soo?— Nahan ú tese wer ú soo u lun wan u Aôndo nena?— Ka sha u tesen wer anmgbianev ou mbanomso man mbakasev doo u ishima sha mimi.

Kpa dooshima kanyi?— Dooshima ka kwagh u ka a lu se ken ishima, a na se soo u eren akaa a dedoo sha ci u ior mbagenev yô. Se lu tesen ser ior mbagenev doo se ishima aluer se mba henen akaa a dedoo sha ave, shi se mba eren akaa a dedoo sha ci ve yô. Man ka unô ve lu anmgbianev asev mba nomso man mbakasev, mba i gbe u vea doo se ishima laa?— Umbur  wer, Yesu tese ér ka ior mba ve kohol ve hingir tsombor u Kristu u vesen la.

Ú tese wer anmgbian wou doo ú ishima nena?

Ka hange hange u anmgbianev mba ken Kristu mbanomso man mbakasev mban vea doo se ishima nan je?— Bibilo kaa ér: “Or u anmgbian u nan [u nomso shin u kwase], u nan nenge a nan la, a doo nan ishima ga yô, Aôndo u nan nengen a Na ga la, A fatyô u doon nan ishima ga.” (1 Yohane 4:20) Nahan a fatyô u lun iorov kpuaa tseegh ken tsombor u Kristu la vea doo se ishima ga. Gba u saa ve cii vea doo se ishima. Yesu kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yohane 13:35) Anmgbianev mbanomso man mbakasev cii doo ú ishima kpa?— Umbur wer, aluer ve cii ve doo ú ishima ga yô, Aôndo kpa una fatyô u doon we ishima sha mimi ga.

Se tese ser mimi je anmgbianev asev mbanomso man mbakasev doo se ishima nena?— Aluer ve doo se ishima yô, se palegh ve sha ci u se soo u lamen a ve ga yum ga. Se lu sar sar a hanma ve cii. Se eren akaa a dedoo a ve hanma shighe cii, shi se kegh iyol u panden kwagh u se lu a mi la karen ve kpaa. Shi aluer mba ken mzeyol di tsô yô, se wase ve, sha ci u mimi je se mba ken zege tsombor shon môm.

Aluer mimi je, anmgbianev asev mbanomso man mbakasev doo se ishima yô, kwagh ne una tese ér nyi?— Una tese ér se mba mbadondon mba Yesu, Ortesen Uhemban la. Man ka ior mba i sar se u ma se lu la gaa?—

Í seer ôron er se lu a dooshima hen anmgbianev asev mbanomso man mbakasev la ken Mbagalatia 6:10 man 1 Yohane 4:8, 21. Er nan ú bugh Bibilo ú er avur ne ga?