Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 29

Ka Hanma Iniongo i Eren Cii i_ Doo Aôndo Ishima Yee?

Ka Hanma Iniongo i Eren Cii i_ Doo Aôndo Ishima Yee?

Er nan ve iniongo ne yange i doo Aôndo ishima?

KA DOON we u ember uiniongo kpa?— Uiniongo mba ember ka ve na msaanyol kpishi. Ú hen wer Ortesen Uhemban una soo ér se̱ zaan uiniongo kpa?— Orgen yange lu eren ivese, nahan za iniongo i ivesegh la, un vea mbahenen nav mbagenev kpaa. Yehova ka “Aôndo u saan saan,” nahan ka a̱ er iniongo i dedoo, a̱ saan se iyol sea ember yô, un kpa i doo un.—1 Timoteu 1:11, NW; Yohane 2:1-11.

I ôr sha peeji u sha 29 ken takerada ne ér Yehova yange pav Zegemnger u Nyian la, nahan á bugh Mbaise­rael gbenda ve kar sha tareghnyaagh, ve per yande la. Ú umbur er ú vande ôron kwagh nahan kpa?— Mbá peren yô, ve wa atsam, ve vine amar, ve wuese Yehova. Ve hingir yar yar er ve mir iniongo nahan. Saan ve iyol kpishi, shi se fa Aôndo kpa yange a saan un iyol.—Ekesodu 15:1, 20, 21.

Anyom nga karen ka zulum er 40 nahan yô, shi Mbaiserael za zege iniongo igen. Kwa ne yô, mba ve lôhô ve iniongo la ve civir Yehova kpaa ga. Jim je yô, ior mba ve lôhô ve iniongo la ve guren ve civir mbaaôndo mbagenev, shi ve yaven aa kasev mba ve vôso ga yô. Ambaaior angara nahan ú hen wer yange doo u zan iniongo a vee?— Kwagh la yange vihi Yehova a Mbaiserael tsung, nahan á tsaha ve.—Numeri 25:1-9; 1 Mbakorinte 10:8.

 Bibilo shi ôr kwagh u uiniongo mbagenev uhar mba yange í er sha u ember iyange i mar yô. Ken uiniongo mban, mase zan yange í er igen sha ci u ember iyange i̱ mar u Ortesen Uhemban shinii?— Ei. Uiniongo mba uhar mban cii yange i er ve sha u ember ayange a mar a ior mba ve civir Yehova ga yô. I̱ môm la lu i̱ ember iyange i̱ mar i̱ Tor Herode Antipa. Un lu tor u ipaventar i Galilia sha shighe u Yesu lu hen ijiir shon la.

Tor Herode er akaabo kpishi sha ayange na la. Ngohol kwase u anngô na, hingir u̱ na. Í yilan kwase la ér Herodia. Yohane u Eren Batisema, ortom u Aôndo, kaa a Herode ér kwagh u á er la ka kwagh u shami ga. Kpa doo Herode a na ga. Nahan á na zwa i wuhe Yohane ken gaadi.—Luka 3:19, 20.

Yohane lu ken gaadi zan zan iyange i̱ ember iyange i mar i̱ Herode va kuma. Herode mir zege iniongo. Lôhô ashagbaaior akpam akpam. Ve cii ve ya kwagh, ve ma kwagh, saan ve iyol kpaa. Tsô wan u Herodia u kwase due sha tembe vine amar. Amar la doo hanma or cii u nengen, je yô, Tor Herode kaa ér una na un iyua i vesen. Nahan Tor kaa a na ér: ‘Nyi ityôkwagh i u sônom cii, me na u, shin a lu vegher u tartor wam je kpaa.’

Nahan wankwase la una sôn ér i̱ na un nyi jimi? A lu inyaregh shinii?  shin a lu akondo a doonashe? shin una sôn ér i̱ maa un iyaagh ki wantoroo? Wankwase la fa kwagh u una sôn jighilii ga. Nahan a za kohol ngô na Herodia, á pine un ér: “M̱ sôn nyi?”

Kwagh u Yohane u Eren Batisema gema vihi Herodia ishima tsung. Nahan á kaa a wan na u kwase la ér a̱ sôn i̱ na un ityough ki Yohane. Wankwase la maa hide va hen tor, va kaa a na ér: “Sarem pe ma u nem ityough ki Yohane u eren batisema shin gbande hegen hegen je.”

Tor Herode vande soon ér una wua Yohane ga, sha ci u á fa er Yohane a lu or u mimi yô. Kpa Herode vande eren ityendezwa kera, nahan cia wener aluer un gema ishima yô alaghga ior mba ve lu hen iniongo la vea nenge un ér un ngu gbilin or. Nahan a tindi or ér nana̱ za ken gaadi, nana̱ za gber Yohane ityough. Or la za kpa ngôôr ga tsô, maa hide je. Lu van a ityough ki Yohane shin gbande, a va gema a na wankwase la. Wankwase la maa za gema ki na ngô na.—Marku 6:17-29.

Iniongo i ember iyange i̱ mmar igen i Bibilo i̱ er kwagh u i̱ la kpa shi i̱ lu sha zwa la tsô. Lu iniongo i ember iyange i mmar i̱ tor u Igipiti. Zum u iniongo ne lu zan hemen kpaa, tor la na zwa i gber orgen ityough. Mba woo or la kera yô, á ôr ér i̱ hambe or shon sha kon, inyon i̱ ya  un kera! (Genese 40:19-22) Ú hen wer uiniongo mba uhar mban yange ve doo Aôndo ishima jee?— Yange wea lu sha shighe la nahan, yange ma sar ú u zan uiniongo mbanaa?—

Kanyi yange i er sha iyange i ember mar u Herode laa?

Se fa hanma kwagh u i nger ken Bibilo yô, ityôkyaa ngi i i ne ve, i nger un yô. Bibilo ôr se kwagh u uiniongo uhar tseegh mba yange i er sha u ember iyange i mar yô. Shi hen uiniongo mban cii, er í lu ember ve zan a mi ave la, shi i er akaabo kpa her. Nahan ú hen wer kanyi kwagh Aôndo a lu ôron se sha kwagh u ember uiniongo mba iyange i mara? Aôndo soo ér se̱ ember iyange i maraa?

Ka a̱ eren uiniongo mbara ainge kpa, mbá gberen mbagenev ityough ga, ngula ka mimi. Kpa kwagh u ember iyange i mar cii cii kpa, yange lu sha ikyev i ior mba ve civir Aôndo u mimi ga la hii ye. Zege takerada ugen u pasen asemberakaa u i yer ér The Catholic Encyclopedia la ôr kwagh u ember ayange a mar a Bibilo i er kwagh u á la, ér: “Ka mbaasorabo tseegh . . . yange ve eren zege iniongo i̱ ember iyange i̱ mar ve ye.” Se soo ser se lu er ve nahanaa?

Man gema Ortesen Uhemban di ye? Yange ember iyange i̱ mar na kpa?— Ei, Bibilo ôr kwagh u iniongo i ember iyange i̱ mar i Yesu ma ijiir i môm tsô kpaa ga. Mbadondon Yesu mba sha ayange a tsuaa mbara kpa ve ember iyange i̱ mar na ga. Ú fa er i hii ve ior yange ve va hingir u ember iyange i mar i Yesu sha uwer u Disemba 25 kpa?

Er zege takerada u pasen asemberakaa u i yer ér The World Book Encyclopedia la a pase nahan, yange i tsua iyange la sha ci u, lu iyange i “ior mba ken Roma vanden ember iyange i mar i Saturn sha i̱ yô, lu shighe u ve ember m-mar u iyange je la.” Nahan ior nyôr ember iyange i mar i Yesu sha iyange i mbafanaôndoga vanden eren iniongo ve sha i̱ yô!

Ú fa er i hii ve a fatyô u kaan ér i mar Yesu sha uwer u Disemba ga kpa? Ityôkyaa yô Bibilo kaa ér shighe u i mar Yesu la, mbakuranilev lu a ilev ken toho tugh. (Luka 2:8-12) Kpa yange ma ve fatyô u lun ken toho sha shighe la ga, sha ci u ken tar la yô, ka i ndôhôr keghelee shi ura u nôôn cimba cimba ken uwer u Disemba.

Er nan ve a fatyô u kaan ér i mar Yesu sha uwer u Disemba 25 ga?

 Ior kpishi fa er Kirimishi i lu iyange i mar i Yesu ga yô. Shi ve fa kpaa er mbafanaôndoga yange ve eren iniongo i vihin Aôndo ishima sha iyange shon yô. Nahan cii kpa, ior kpishi mba ye Kirimishi her. Kwagh hemba gban ve u eren iniongo, kpa u tôvon fan ishima i Aôndo sha kwagh u iniongo shon i ve eren la yô, kwagh gba ve sha mi ga. Kpa se yô, se soo ser se er kwagh sha ishima i Yehova, shin ka nahan ga?

Nahan aluer se mba eren iniongo je kpa, se ver ishima, i̱ lu iniongo i i̱ lu i dedoo sha ishigh ki Yehova yô. Se fatyô u eren iniongo hanma shighe u se soo cii ken inyom. Saa se tsegha a tsegha iyange se ver ve, se er iniongo ga. Se fatyô u yan kwaghyan u injaa imôngo shi eren anumbe a hômon kpaa. Á doo ú u eren kwagh nahan kpa?— Ú fatyô u lamen a mbamaren ou sha kwagh ne, nahan vea wase ú, we kpa ú mir iniongo. Nahan a doo tsô, shin a doo ga?— Kpa cii man ú wa iyol u eren iniongo yô, fa wer iniongo ka i̱ Aôndo una lumun a i̱ yô.

Se ver ishima ser uiniongo mba se lu eren la mba sha ishima i Aôndo nena?

Shi i seer tesen er i doo u hanma shighe yô, se eren kwagh u Aôndo a lumun a mi la ken Anzaakaa 12:2; Yohane 8:29; Mbaromanu 12:2; man 1 Yohane 3:22.