Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 1

Er i Hii Ve Yesu a Lu Ortesen Uhemban Yô

Er i Hii Ve Yesu a Lu Ortesen Uhemban Yô

ANGE i mar wanikyundan ugen, lu wan u icivirigh kpishi, wan la vese hingir or u hemban cii u i gbe je nan lu sha won yô. Kwagh ne yange er tsa hegen hemba anyom dubu uhar. Sha ayange la ma or môm nan lu a agirgi a purugh shin umato shin mbaagugu ga. Ambaakaa e̱r utelevishen man redio nahan lu ga.

I ii wan la iti ér Yesu. Ken masejime yô, a hingir or u hemban fan kwagh u i gbe je nan lu sha won yô. Yesu shi hingir or u hemban fan ityesen sha won cii. Akaa a á taver u kaven tsung je kpa yange a pase á i leghem i doo je, i kera taver u kaven ga.

Yesu yange una kohol ior hanma ijiir cii kpa, a tese ve. Yange tese ior kwagh hen kpe ifi man shin utso kpaa. Shi tese ior ken uya vev kua shighe u una zaan zende kpaa. Yesu yange lu a mato ga, shi zenden sha mato shin sha igirgi dogo kpaa ga. Yesu yange zenden angahar tesen ior kwagh sha ajiir kposo kposo.

Ka se hen akaa kpishi sha ikyev i ior mbagenev. Kpa se hen akaa a hemban lun a inja la hen Yesu u a lu Ortesen Uhemban la. Se zua a akaaôron a Yesu la ken Bibilo. Ka sea ôr akaaôron a Yesu la ken Bibilo yô, í lu inja vough e̱r ka un iyol na á lu ôron kwagh a vese nahan.

Er nan ve Yesu yange lu Ortesen Uhemban imba la nahana? Ityôkyaa yô, Yesu iyol na kpa yange i tese un. Shi fa er i doo u keghen ato ungwan kwagh yô. Kpa Yesu yange ungwan imo i ana? Ka an yange nan tese unu?— Lu Ter na tese un ye. Man Ter u Yesu yô, ka Aôndo.

Cii man Yesu hingir or va shin tar ne yô, vande lun vea Aôndo sha. Nahan Yesu kaha kposo a ior mbagenev, sha ci u ma orgen môm  nan vande lun sha cii ve i va mase maren nan shin tar ne ga. Shighe u Yesu lu sha la, lu Wan u ungwan kwagh kpen kpen u yange ungwan imo i Ter na yô. Ka nahan ve Yesu fa u tesen ior kwagh u yange hen sha ikyev i Aôndo la ye. Aluer ú ngu ungwan imo i ter ú man ngô ú yô, ú lu dondon ikyav i Yesu la.

Ityôkyaa igen i yange i na ve Yesu lu Ortesen Uhemban yô, lu sha ci u ior doo un ishima. Yange soo ér una wase ior ve̱ hen kwagh u Aôndo ve̱ fa. Kwagh u mbaganden yange doo Yesu ishima, shi kwagh u mbayev mbakiriki kpa doo un ishima. Shi mbayev mbakiriki kpa yange i doo ve u lun vea Yesu sha ci u yange a lam a ve shi a kegh ato a ungwa kwagh u ve soo u ôron la kpaa.

Er nan ve yange i doo mbayev u lun vea Yesu yumu?

Iyange igen yô, mbamaren mbagenev va a mbayev vev hen Yesu. Kpa azende a na hen ér Ortesen Uhemban ngu a ian i una lam a mbayev mbakiriki ga. Tsô ve kaa a ve ér ve̱ yem. Kpa Yesu gema kaa ér nyi?— Yesu kaa ér: “De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo; de kera yangen nen ve ga.” Kape i lu je la, Yesu yange soo ér mbayev mbakiriki ve̱ va hen a na. Nahan  e̱r Yesu lu or u fan kwagh tsura, shi lu or u civirigh kpishi nahan kpa, luun a shighe u tesen mbayev mbakiriki kwagh.—Marku 10:13,14.

Ú fa ityôkyaa i i hii ve Yesu yange tesen mbayev mbakiriki shi keghen ato a ve kpa? Ityôkyaa yô yange soo u nan ve msaanyol sha u ôron ve akaa a Aôndo, u a lu Ter na u sha la. We kpa ú na a saan ior iyol nena?— Ka sha u ôron ve akaa a Aôndo a í tese ú la.

Shighe ugen la, Yesu tôô wanye u kiriki tese azende Na ityesen injaa a mi. A tôô wan la a ver hen atô u mbahenen Nav, ve mba ve lu mbadondon Nav la. Tsô Yesu maa kaa a ve ér saa ve mba ve lu mbaganden mban vea gema aeren a ve, vea hingir e̱r wanye u kiriki la nahan.

Ka nyi kwagh mbayev mba kaven ishigh man mbaganden cii vea fatyô u henen hen wanye u kiriki?

Kwagh u Yesu yange ôr ne, inja na ér nyi? Ú fa gbenda u igyandenor, shin wanye u nan war ganden kpa nana hingir er wanye u kiriki nahan kpa?— Inja na yô, wanye u kiriki ti fa kwagh er organden a fe la ga, nahan ka nan kegh iyol u henen kwagh. Nahan Yesu lu kaan ér gba u mbahenen nav vea hide a ayol a ve ijime, vea lu e̱r mbayev mbakiriki nahan. Mimi je, se cii se fatyô u henen akaa kpishi sha ikyev i ior mbagenev. Shi gba u se cii se kav ser, atesen a Yesu hemba ngan a inja a mbamhen asev ica je.—Mateu 18:1-5.

Shi ityôkyaa igen i yange í na ve Yesu lu Ortesen Uhemban yô, yange fa u eren kwagh sha er una due ior ishima ga yô. Yange á pase kwagh sha gbenda u taver ga, í wanger wang. Yange ôr kwagh u  inyon i purugh man uimondon man akaa agenegh a ior ve fe á kpur kpur yô, sha er una wase ior ve̱ kav kwagh u Aôndo yô.

Iyange igen yô, Yesu lu hen kpe uwoogh, tsô ior kpishi va her a na. Yesu maa shir tema inya gba ôron ve kwaghaôndo shi tesen ve, er ú nenge ken foto ne nahan. Mba yer kwaghôron ne ér Ityesen i sha Uwo. A kaa ér: ‘Nenge nen inyon i sha, ngi lee ga, ngi ombon kwaghyan sha iuna kpaa ga; nahan kpaa Aôndo u Sha la koson í. Ne ne hemba i inja tsung je gaa?’

Ka ityesen i nyi yange Yesu lu tesen zum u a ôr kwagh u inyon i purugh man uimondon laa?

Yesu shi kaa ér: ‘Nenge nen er ityombo i ken toho i vesen yô; ngi eren tom ga. Man nenge er í doo ashe sha wono! Tor Solomon a iengem na cii je kpaa, mayange yange haa akondo er mô ve môm nahan ga. Yô, aluer Aôndo Una wuhan ahu a ken toho iyol doo doo nahan yô, ne ve una kera nenge sha a ven ga yee?’—Mateu 6:25-33.

Ú kav kwagh u Yesu yange lu tesen la kpa?— Yange soo ér ishima  i̱ nyian se sha kwaghyan u se ya man akondo a se zer ga. Aôndo fa e̱r kwagh a gbe se sha akaa angan cii yô. Yesu lu kaan ér se̱ de a de u keren kwaghyan man akondo a zeren ga. Kpa lu kaan ér se̱ vande veren Aôndo hiihii. Aluer se er nahan yô, Aôndo una nenge ér se zua a kwaghyan u se ya man akondo a se zer kpaa. Ú na kwagh ne jighjigh kpa?

Yesu yange bee kwaghôron yô, ior nenge kwaghôron na la nena?— Bibilo kaa ér yange kpiligh ve iyol a ityesen na la. Yange lu  kwagh u doon tsung je u keghen ato a na. Kwaghôron na la yange wase ior u eren kwagh u vough.—Mateu 7:28.

Nahan ka a inja kpishi je u se hen kwagh sha ikyev i Yesu. Ú fa er se er ve, se er kwagh ne kpa?— I nger mkaanem nam mara ken takerada. Ú fa takerada shon kpa?— Ka Icighan Bibilo. Inja na yô se fatyô u keghen ato a Yesu sha u veren ishima zulee sha akaa a se ôr ken Bibilo la. Sha kpôô yô, Bibilo jim kpa i̱ ôr kwaghôron u sagher iyol u Aôndo yange kaa ér se̱ ungwan Yesu la. De se nenge kwagh u yange er la.

Iyange i genegh Yesu kua a azende na atar unde yem a ve sha gôgôwo ugen. Ati ve lu Yakobu man Yohane man Peteru. Ken hemen se va seer henen kwagh u ior mban, gadia ve mba utar mban cii ve lu azende a Yesu a ishima ishima. Kpa sha iaven i vesen ne yô, ishigh ki Yesu maa hii u mondon sha mi bong. Akondo na kpa mondo hingir wang er ka iwanger nahan, di er ú nenge a mi ken foto ne nahan.

“Ngun ka wan wam . . . Ungwan nen Un”

Ken masejime u kwagh ne yô, Yesu man azende na la ve ungwa imo due sha. Í kaa ér: “Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u ishima i doom a Na yum yô; ungwan nen Un.” (Mateu 17:1-5) Ú fa or u yange i ungwa imo i nan la kpa?— Lu imo i Aôndo! Mimi je, lu Aôndo je kaa ér ve̱ ungwan imo i Wan na ye.

Se nyian di ye? Se ungwa imo i Aôndo shi se kegh ato a Wan na, u a lu Ortesen Uhemban la kpa?— Ka kwagh u i gbe u se cii se eren je la. Ú umbur er se er kwagh ne kpa?

Een, se fatyô u keghen ato a Wan u Aôndo sha u ôron akaa a i nger sha kwagh u uma na ken Bibilo la. Ortesen Uhemban ngu a akaa a kpilighyol kpishi a una ôr se yô. A doo ú u henen akaa a i nger ken Bibilo la kpen kpen. Shi ú zua a iember kpaa aluer ú ôr azende a ou akaa a dedoo a ú hen la yô.

U seer zuan a mbamhen sha akaa a doon a ka i zua a mi sha u keghen ato a Yesu yô, bugh Bibilo yough ôr Yohane 3:16; 8:28-30; man Aerenakaa 4:12.