Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Hen Akaainjaa ken Bibilo

 VEGHER 100

Paulu man Timoteu

Paulu man Timoteu

Timoteu yange lu gumor ken tiônnongo u hen gar u Lisetera. Baba na lu Orgrika, mama na di lu kwase Mbayuda. Mama na Unise, man ngô u mama na, Loisi yange ve hii u tesen un kwagh u Yehova shighe u lu cuku la je.

Shighe u Paulu due zende na u pasen kwagh u sha kwa har, ve za ken gar u Lisetera la, a nenge er Timoteu soo anmgbianev sha mimi shi soo u wasen ve yô. Nahan Paulu kaa a Timoteu ér a kohol un vea yem zende la imôngo. Paulu za tsaase Timoteu ken tom u pasen loho u dedoo. Shighe karen yô, Timoteu fa kwaghpasen kua ityesen tsema tsema.

Icighan jijingi yange lu hemen Paulu man Timoteu hanma ijiir i ve lu zan cii. Hen tugh mbu gen la, orgen ôr a Paulu ken mpase u sha mnenge ér a va ken Masedonia a va wase ve. Nahan Paulu vea Timoteu man Shila kua Luka ve yem ker u za pasen kwagh shi veren atôônanongo.

Nomso man kasev kpishi mba hen gar u Tesalonika, hen haregh u Masedonia la hingir Mbakristu. Kpa Mbayuda mbagenev lu gban Paulu iyuhwe, kua mba ve lu a na imôngo la. Tsô ve yila ikpelaior i toron asema va zua, maa ve kôr anmgbianev mbara ve yem a ve hen mbahemenev mba gar la, ve lu ngoron kaan ér: ‘Ior mban ka mba hendan a gomoti u Mbaroma!’ Er i lu nôngon u wuan Paulu man Timoteu yô, ve yevese tugh ve yem ken Berea.

Yange gba ior mba ken Berea ishima kpishi u ungwan loho u dedoo, nahan Mbagrika man Mbayuda mba ve lu her la hingir mbananjighjigh. Kpa Mbayuda mba ken Tesalonika za va a ayôôso ken Berea, nahan Paulu mough her yem ken Atene. Timoteu man Shila di lu ken Berea her, ve lu taver anmgbianev asema. Shighe karen yô, Paulu tindi Timoteu hide yem ken Tesalonika, za taver anmgbianev mba ve lu ker la ishima. Nahan ve wa ishima a ican i vihin tsung, i ior lu eren ve la. Ken masejime  yô, Paulu shi tindi Timoteu zende sôr iniongo i Kristu kpishi shi taver anmgbianev asema.

Paulu yange kaa a Timoteu ér: ‘Mba ve soo u civir Yehova cii, ior vea er ve ican.’ Yange i er Timoteu ican shi i wuhe un sha ci u ngu civir Yehova yum. Kpa yange saan un iyol sha ci u a nenge ér ka ian i un lu a mi i tesen ér Yehova doo un ishima sha mimi je la.

Shi yange Paulu kaa a anmgbianev mba ken Filipi ér: ‘M ngu tindin Timoteu hen a ven. Una tese ne er ne civir Yehova sha mimi yô, shi una tsaase ne ken tom u kwaghpasen.’ Paulu yange nenge ér Timoteu kuma u una na un jighjigh. Yange er tom vea na anyom imôngo, nahan ve ya ijende kôôsôô.

“M kera ngu a orgen u nan lu ishima i môm a ven u nana ver ishima sha kwagh wen sha mimi nahan ga. Gadia mbagenev cii mba keren akaa a ve ayol a ve, kera ka kwagh u Kristu Yesu ga.”—Mbafilipi 2:20, 21