Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 110: Timoteu—Or u He u Wasen Paulu

Kwaghôron u sha 110: Timoteu—Or u He u Wasen Paulu

WANYEKWAOR u ú nenge á na a lu heen vea apostoli Paulu ne ka Timoteu. Timoteu lu vea tsombor na ken Lisetera. Iti i ngô na er Unise man ngô na u tamen di gema lu Loisi.

Ka kwa u sha utar u Paulu a ve hen Lisetera je ne. Er inyom i môm ken jime nahan, Paulu vea Barnaba ve va zende u kwaghpasen heen kwa u hiihii. Man hegen ne Paulu hide va vea huror na Shila.

Timoteu man Paulu

Ú fa kwagh u Paulu á lu ôron a Timoteu kpa? ‘Ú soo u dondon Shila man mo kpa?’ kape á lu pinen je la. ‘Se fatyô u pasen kwagh hen ior mba ken ajiir a caa a iwasen you.’

‘Een,’ Timoteu na mlumun nahan, ‘me soo u zan.’ Nahan shighe karen kpeghee yô Timoteu undu tsombor na man a yem vea Paulu man Shila. Kpa cii man se hen kwagh u zende ve la yô, de se hen se fa kwagh u á lu zan hemen a Paulu yô. Kuma hegen anyom 17 er Yesu ande hen a na sha gbenda u zan ken Damaseku la yô.

Umbur, Paulu yange za ken Damaseku sha u za eren mbahenen mba Yesu ican kpa hegen un iyol na hingir orhenen! Ken hemen yô mbaihomov mbagenev wa kwagh sha u vea wua Paulu yô sha ci u ve soo er a lu tesen kwagh u Yesu ga. Kpa mbahenen wase Paulu a war. Ve wa un shin ikese ve due ve shiligh a na sha kpekpegar ken won.

Ken hemen yô Paulu yem ken Antioki sha u za pasen kwaghaôndo. Ka keregh yange i hii yilan mbadondon mba Yesu er Mbakristu ye. Tsô i tindi Paulu man Barnaba ve mough hen Antioki ve yem zende u kwaghpasen ken itiar i caa. Môm ken agar a ve za keregh yô lu Lisetera, ya u Timoteu.

Hegen ne, er shighe kar kuma inyom nahan yô, Paulu shi hide va hen Lisetera kwa u sha uhar. Shighe u Timoteu mough zende vea Paulu man Shila la, ú fa hen ape ve yem kpa? Kenger sha kwaghkperan ne, yô de se hen kwagh sha ajiir agenegh keregh.

Hiihii, ve yem ken Ikonium u a̱ lu ikua la, tsô ve kar ve yem ken gar u sha uhar u i yilan er Antioki la. Mba been heela yô ve mough ve yem ken Teroa, tsô shi ve kar ve yem ken Filipi, Tesalonika man Berea. Ú nenge a Atene ken kwaghkperan ne kpa? Paulu pase kwagh heela. Mba been heela yô ve tsa inyom i môm man tiôn sha u pasen kwagh ken Korinte. Ken masejime yô ve va mem ken Efese anshighe kpeghee. Tsô ve nyôr tso ve hide ken Sesaria, man ve kar ve yem ken Antioki, hen ape Paulu za tema la.

Nahan Timoteu zende umai uderi uderi sha u wasen Paulu u pasen “loho u dedoo” man shi sha u veren atôônanongo a Kristu kpishi. Shighe u ú vese kera yô, we kpa u lu ortom u Aôndo u jighjigh er Timoteu nahan kpa?

Aerenakaa 9:19-30; 11:19-26; ityouv 13 zan zan 17; 18:1-22.

Foto u tesen ajiir

1. Roma; 2. Melita; 3. Berea; 4. Tesalonika; 5. Korinte; 6. Filipi ; 7. Atene ; 8. Kreta; 9. Teroa; 10. Efese; 11. Milete; 12. Kolose; 13. Antioki; 14. Ikonium; 15. Lisetera; 16. Shiperu; 17. Antioki; 18. Sesaria; 19. Yopa; 20. Damaseku; 21. Yerusalem; 22. Zegemnger U Tamen (Mediterenia)



Mbampin

  • Wanyekwaor u a lu ken foto heen ne ka ana, ijiir na ka hana, iti i ngô na ér ana, man iti i ngô na u tamen di ér ana?
  • Paulu yange pine Timoteu aluer una soo u dondon un man Shila u za pasen ior mba ken ajiir a icaa kwagh yô, á kaa ér nyi?
  • Ka hanma ijiir yange i hii yilan mbadondon mba Yesu ér Mbakristu?
  • Er Paulu man Shila man Timoteu mough hen Antioki yô, ka agar a hana ve za kere?
  • Timoteu yange wase Paulu nena, man ka mpin u nyi i doo u mbayev mba kiriki vea pine ayol a ve?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Aerenakaa 9:19-30.

    Apostoli Paulu yange er kwagh sha kwaghfan zum u á tagher a ior mba hendan a loho u dedoo la nena?

  • Ôr Aerenakaa 11:19-26.

    Kwagh u i nger ken Aerenakaa 11:19-21, 26 la tese ér jijingi u Aôndo ngu hemen tom u pasen loho u dedoo ne nena?

  • Ôr Aerenakaa 13:13-16, 42, 52.

    Ka nena Aerenakaa 13:51, 52 a tese ér mbahenen yange ve de ér ahendan a̱ na ve iyol kpen ga? (Mat. 10:14; Aer. 18:6; 1 Pet. 4:14)

  • Ôr Aerenakaa 14:1-6, 19-28.

    Ishember i̱ í kaa ér “ve wa ve sha ikyev i Ter” la pande ishimanyian i gban lun a mi sha kwagh u ior mbahev mba se lu wasen ve la nena? (Aer. 14:21-23; 20:32; Yoh. 6:44)

  • Ôr Aerenakaa 16:1-5.

    Er Timoteu yange kar a ishima lumun ér i tsôngo un nahan tese ér ka a inja u eren “akaa cii sha ci u Loho u Dedoo” nena?

  • Ôr Aerenakaa 18:1-11, 18,-22.

    Aerenakaa 18:9, 10 tese ér Yesu iyolna kpa ngu uwegh sha u hemen tom u pasen kwagh ne nena, man ka vangertiôr u nyi kwagh ne a ne se? (Mat. 28:20)