Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 108: Sha Gbenda u Yemen ken Damaseku

Kwaghôron u sha 108: Sha Gbenda u Yemen ken Damaseku

Ú FA or u nan yav hen inya heela la kpa? Ka Saulu. Umbur, ka un yange nenge sha akondo a ior mba ve ta Sefanu awen la ye. Kenger ase iwanger i waeng la! Kanyi i̱ lú zan hemene?

Er í wua Sefanu kera yô, Saulu hemen gbenda sha u keren mbadondon mba Yesu sha u una er ve ican yô. Á nyôr ken hanma iyou man á kpera ve á due á ve ken won á za wuhe ve ken gaadi. Mbahenen kpishi ve yevese ve due ken gar la kera ve yem ken ajiir agenegh man ve za hii u pasen “loho u dedoo” ken ajiir la. Kpa Saulu za ken agar agenegh ne kpaa sha u za keren mbadondon mba Yesu. Hegen ne a kôr gbenda u yemen ken Damaseku. Kpa, er lu yemen sha gbenda yô, ka kwagh u kpilighyol u á er je ne:

Fese nahan iwanger due sha kwavaôndo va kase Saulu. A gba inya, er se nenge heen nahan. Tsô imo kaa er: ‘Saulu, Saulu! Ka nyi u eren mo icana?’ Ior mba ve lu vea Saulu la ve nenge a iwanger la man shi ve ungwa imo la kpaa, kpa ve fatyô u kaven kwaghôron la ga.

Iwanger pir Saulu ashe

‘Ka we ana, Tere?’ Saulu pine nahan.

‘Ka mo Yesu, u ú lu eren mo ican ne,’ imo la kaa nahan. Yesu kaa nahan sha ci u shighe u Saulu lu eren mbadondon nav ican yô, lu Yesu vough e̱r ka un iyolna i vihi un iyol nahan.

Tsô Saulu pine er: ‘Tere, ka nyi me ere?’

‘Mough sha za nyôr ken gar u Damaseku,’ Yesu kaa nahan. ‘Ka keregh á ôr u kwagh u a doo u ú er keng ye.’ Shighe u Saulu kighir mough sha man bugh ashe yô, a fatyô u nengen á ma kwagh ga. Á pir ashe! Nahan ior mba ve lu zan a na imôngo la ve kôr un sha aga man ve nyôr a na ken Damaseku ye.

Yesu shi ôr kwagh a orhenen na ugen u lu ken Damaseku yô, kaa er: ‘Mough sha, Anania. Za sha gbenda u i yer u er Nôô la. Hen ya u Yuda za pine or iti na er Saulu. M tsua un mer a lu icighan ortom wam je.’

Anania er sha imo ne nahan vough. Er a za zua a Saulu yô, a penda un ave iyol man a kaa er: ‘Ter tindim hen a we sha er u nenge kera man shi u iv a icighan jijingi yô.’ Fese nahan ankaam er apusu nahan due ken ashe a Saulu haa inya, man a hingir u shi nengen kera.

I er tom a Saulu sha gbenda u vesen kpishi sha u pasen akuraior kpishi kwaghaôndo. I gema yilan un er apostoli Paulu, u shi se seer henen kwagh kpishi sha kwagh na la. Kpa hiihii yô, de se nenge kwagh u Aôndo tindi Peteru er a̱ za er la.

Aerenakaa 8:1-4; 9:1-20; 22:6-16; 26:8-20.



Mbampin

  • Er í wua Sefanu kera yô, Saulu er nyi?
  • Er Saulu lu yemen ken Damaseku yô, kanyi i kpilighyol yange i er sha gbenda?
  • Yesu yange kaa a Saulu ér a̱ er nyi?
  • Ka akaawan a nyi yange Yesu na Anania, man yange i er nan ve Saulu shi hide gba nengen kera?
  • I gema yilan Saulu ér ana, man i va yar tom a na nena?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Aerenakaa 8:1-4.

    Tôvacan u yange mough sha tiônnongo u Kristu u he u i bugh la yange wase u samber a jighjigh u nan u Mbakristu nena, man imba kwagh la ngi eren sha ayange ne kpaa nena? (Aer. 8:4; Yes. 54:17)

  • Ôr Aerenakaa 9:1-20.

    Ka ityom i lun ker avegher atar i nyi Yesu yange pase wener un wa ishima u tindin Saulu? (Aer. 9:15; 13:5; 26:1; 27:24; Rom. 11:13)

  • Ôr Aerenakaa 22:6-16.

    Se er nan ve se lu er ka Anania nahan, man er nan ve i lu sha injaa? (Aer. 22:12; 1 Tim. 3:7; 1 Pet. 1:14-16; 2:12)

  • Ôr Aerenakaa 26:8-20.

    Mgem u yange i gema Saulu hingir Orkristu la taver mba ve vese or u nan ne jighjigh ga nyian la nena?