Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 88: Yohane Er Yesu Batisema

Kwaghôron u sha 88: Yohane Er Yesu Batisema

NENGE ikungugh ki ki lu senen or ne sha itiou la. Or ne ka Yesu. A kuma anyom 30 hegen. Man or u nan lu vea na ne ka Yohane. Se vande henen kwagh na. Ú umbur shighe u yange Maria za anngô na Elisabetu inya, man wan u ken iyav mbu Elisabetu tsuwe sha iember la kpa? Wan u yange i lu a̱ mar ga la lu Yohane. Kpa kanyi Yohane man Yesu ve lu eren hegene?

Batisema u Yesu

Yohane sember mirin Yesu shin mngerem ma shin Ifi u Yordan. Kape ka i er or batisema je ne. Hiihii yô, i mir un shin mnger, man shi i due a na sha. Sha ci u kape Yohane eren a ior keke je la, nahan mba yer un er Yohane u Eren Batisema. Kpa ka sha ci u nyi Yohane a er Yesu batisema?

Ka shami, Yohane yange er nahan sha ci u Yesu yange va her Yohane va kaa a na er a̱ er un batisema. Yohane eren ior mba ve lu zungwen sha asorabo a ve vande eren yô batisema. Kpa Yesu vande eren ma kwagh u una zungwe shami yôô? Ei, Yesu vande eren ga, sha ci u un ngu Wan u Aôndo u a dugh sha yô. Nahan yange kaa a Yohane er a̱ er un batisema lu sha ityôkyaa i genegh. De se nenge ityôkyaa shon.

Cii man Yesu va hen Yohane heen yô, lu orgbanikyon. Orgbanikyon ka or u ka nan eren akaa sha ikon, anza er utebul man mkônom kua ubenci nahan yô. Nom u Maria Yosev kpaa yange lu orgbanikyon, man yange tese Yesu sha u un kpa a lu yô. Kpa Yehova yange tindi Wan na shin tar er a̱ va lu orgbanikyon ga. Ngu aa tom u vesen u a soo er a̱ er yô, man shighe va kuma hegen u Yesu una hii u eren ú yô. Nahan u tesen er un va sha ci u va eren ishima i Ter na yô, Yesu pine Yohane er a̱ er un batisema. Kwagh ne doo Aôndo kpa?

Een, doo un, sha ci u, er Yesu due shin mnger kera yô, imo due sha kaa er: ‘Ngun ka Wan wam, u i doom a na yum yô.’ Shi, ka inja er i bugh sha man ikungugh kin ki sen sha Yesu nahan. Kpa ngun ka ikungugh jim ga. Ngu a ngu di er ka ki nahan tsô. Jim yô ka icighan jijingi u Aôndo.

Hegen Yesu ngu a akaa kpishi a una hen shami yô, nahan a yem ken taaikyôngo ayange 40. Keela la Satan za va hen a na. Kwa tar Satan nôngo sha u una na yô Yesu a er kwagh sha u peren atindi a Aôndo. Kpa Yesu venda.

Been heela yô, Yesu hide va kohol ior mbagenev mba ve hingir mbadondon un, shin mbahenen nav yô. Ati a mbagenev yô ka Anderia, Peteru (u i yilan er Shimon la), Filibu man Natanael (u i yilan er Bartolomeu la). Yesu kua mbahenen mbahev mban ve mough ve yem ken Galilia. Ken Galilia la ve mem hen ya u Natanael ken Kana. Heela la Yesu za zege iniongo i ivesegh igen, man a za e̱r ivande na i hiihii. Ú fa ivande shon kpa? A gema mngerem ma hingir wain.

Mateu 3:13-17; 4:1-11; 13:55; Marku 6:3; Yohane 1:29-51; 2:1-12.



Mbampin

  • Iorov mba uhar mba ve lu ken foto heen ne ka ana man ana?
  • Ka í er or batisema nena?
  • Kera cii yô, lu unô Yohane eren ve batisema?
  • Ka sha ityôkyaa i injaa i nyi nahan Yesu yange va ér Yohane a̱ er un batisema?
  • Aôndo yange tese ér Yesu er batisema nahan doo Un nena?
  • Kanyi yange i er zum u Yesu yem lu ken taaikyôngo ayange 40 laa?
  • Ior mbagenev mba ve hingir mbadondon shin mbahenen mba Yesu mba hiihii yô lu ana man ana, man ivande i hiihii i Yesu er yô lu nyi?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Mateu 3:13-17

    Ka ikyav i nyi Yesu yange ver mbahenen nav sha er vea eren batisema? (Ps. 40:7, 8; Mat. 28:19, 20; Luka 3:21, 22)

  • Ôr Mateu 4:1-11

    Gbenda u Yesu yaren tom a Ruamabera sha kwaghfan la taver se ishima u henen Bibilo hanma shighe nena? (Mat. 4:5-7; 2 Pet. 3:17, 18; 1 Yoh. 4:1)

  • Ôr Yohane 1:29-51.

    Ka hen ana Yohane u eren Batisema tese mbahenen nav ér ve za, man se dondo ieren na la nyian nena? (Yoh. 1:29, 35, 36; 3:30; Mat. 23:10)

  • Ôr Yohane 2:1-12.

    Ivande i Yesu i hiihii la tese ér Yehova nyum mbacivir Un ma kwagh u dedoo ga nena? (Yoh. 2:9, 10; Ps. 84:11; Yak. 1:17