Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Kwaghôron u sha 81: U Nan Jighjigh ken Iwasen I Aôndo

Kwaghôron u sha 81: U Nan Jighjigh ken Iwasen I Aôndo

IOR udubu imôngo yem gôgô zende u moughon ken Babilon hiden ken Yerusalem la. Kpa mba va nyer yô, Yerusalem lu di zege ice tsô. Or môm tsô kpaa nan lu ker ga. Gba u Mbaiserael vea hide vea maa hanmakwagh hegh.

Kwagh u hiihii u ve vande maan yô lu atse. Ngun ka ijiir í vea naan nagh ku nanden, shin uiwua, hen Yehova je ne. Iwer ngi karen kpeghee yô Mbaiserael hii u maan tempel la. Kpa mbaihomov mba ve lu ken ityar i í dondo a ve la ve soo er Mbaiserael ve̱ maa un ga. Nahan ve nôngo sha u tan ve mciem iyol sha er vea de yô. Ken masejime yô, mbaihomov mban wa tor u he u Pershia la kwagh er a̱ wa tindi sha u yangen tom u kwaghmaan la.

Anyom kar. Hegen ka anyom 17 hii shighe u yange Mbaiserael hide ken Babilon yô. Yehova tindi uprofeti nav Hagai man Sekaria sha u ve̱ za ôr ior sha u ve̱ hide ve hii kwaghmaan yô. Ior mban na jighjigh ken iwasen i Aôndo, nahan ve ungwa imo i uprofeti mbara. Ve hide ve hii u maan, shin er tindi a kaa er ve̱ de maan ga nahan kpaa.

Nahan orhemen u ken Pershia ugen u i yilan er Tatenai la va pine Mbaiserael or u nan ne ve ian i maan tempel yô. Mbaiserael kaa a na er shighe u yange ve lu ken Babilon la, Tor Shirushi kaa a ve er: ‘Yem nen, hegen, ken Yerusalem man za maa nen tempel u Yehova, Aôndo wen.’

Tatenai tindi washika ken Babilon sha u pinen aluer Shirushi, un u a kpe hegen ne, yange una kaa nahan mimi je yô. Ica i gba ga je tsô washika za va u i lu tor u he u Pershia nger yô. Washika la kaa er mimi je yange Shirushi kaa nahan. Nahan tor nger er: ‘De Mbaiserael ve̱ maa tempel u Aôndo ve. Man shi m ngu wan we tindi mer wase ve kpaa.’ Ken atô u anyom anyiin man i bee u maan tempel, man kwagh ne na Mbaiserael msaanyol kpishi je.

Anyom shi seer karen kpishi. Hegen ka kuman anyom 48 hii shighe u i maa tempel i bee yô. Ior mba ken Yerusalem mba ken ican kpishi, man gar la kua tempel u Aôndo kpaa ve engem ga. Ken Babilon di, Esera Oriserael za ungwa er i gbe u a sôr tempel u Aôndo la nahan. Nahan ú fa kwagh u a er kpa?

Esera za sha u una za nenge a Artashaseta, tor u Pershia yô, man tor u dedoo ne na Esera uiwua kpishi sha u a yem a min ken Yerusalem yô. Esera pine iwasen hen ior Mbaiserael mba ve lu̱ ken Babilon mbara er ve̱ wase un u tôôn uiwua mban yemen a min ken Yerusalem. Iorov kuma je e̱r 6,000 nahan mba ve̱ lumun er vea za yô. Ve lu a azurfa kua zenaria kpishi man akaa a taver ishe a genegh a vea tôô yô.

Ishima za Esera iyol, sha ci u mbaaferev mba sha gbenda mbara. Alaghga ior mban vea za ngohol azurfa man zenaria la, shi vea wua ve kpaa. Nahan Esera yila ior ijiir i môm, di vough er ú nenge ken foto ne nahan. Tsô ve e̱r msen hen Yehova sha u a kura ve sha gbenda u caa la u yemen ken Yerusalem.

Esera vea ior mba eren msen

Yehova kpaa kura ve. Man er ve va zan zan iwer inyiin yô, ve va nyôr ken Yerusalem a kwagh u zan iyol shio. Kwagh ne tese er Yehova una fatyô u kuran mba ve ne jighjigh hen a na sha u a̱ wase ve la ga he?

Esera ityouv 2 zan zan 8.



Mbampin

  • Ka iorov ume yange ve zende gôgô zende u mough Babilon yem Yerusalem laa, man mba za nyer yô, ve nenge a nyi?
  • Mbaiserael yange mba za nyer yô, ve hii u maan nyi, kpa mbaihyomov vev er nena?
  • Hagai man Sekaria ka unô, man ve kaa a Mbaiserael ér nyi?
  • Hii nan ve Tatenia nger washika tindi a mi ken Babilono, man i na un mlumun ér nyi?
  • Esera za ongo ér gba u a sôr tempel u Yehova yô, a er nena?
  • Ka sha ci u nyi Esera a lu eren msen ken foto heen nee, yange i ungwa msen na la nena, man kwagh la tese se nyi?

Mbampin mbagenev

  • Esera 3:1-13.

    Aluer se za hingir u lun hen ijiir i tiônnongo u ior mba Aôndo a lu ga yô, kanyi kwagh i doo u se za hemen u erene?

  • Ôr Esera 4:1-7.

    Ka ikyav i nyi Serubabel yange ver sha ci u mbatomov mba Yehova sha kwagh u jighjigh u nan igbenda ihiar laa?

  • Ôr Esera 5:1-5, 17 man 6:1-22.

    Hii nan ve mbaahendanev mbara ve fatyô u yangen tom u maan tempel la ga?

    Ieren i mbatamen mba Yuda la i̱ taver mbatamen mba ken Kristu ishima u pinen Yehova iwasen shighe u ve tagher ishigh a mbaahendanev nena? (Esera 6:14; Ps. 32:8; Rom. 8:31; Yak. 1:5)

  • Ôr Esera 8:21-23, 28:36.

    Cii ve se er ma kwagh yô, ka ikyav i Esera i nyi i doo u se dondo? (Esera 8:23; Ps. 127:1; Anz. 10:22; Yak. 4:13-15)