Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 80: Ior Mba Aôndo Undu Babilon

Kwaghôron u sha 80: Ior Mba Aôndo Undu Babilon

ANYOM kar ka kuman e̱r ahar nahan er yange Mbamedia man Mbapershia ve ngohol Babilon kera yô. Man nenge ase kwagh u a lu zan hemen hegen ne! Een, Mbaiserael mba undun Babilon. Yange ve due ken uikyangen nena? Ka an yange nan pase ve er ve̱ yeme?

Ka Shirushi, tor u Pershia, yange pase ve ye. Ngise ngise la cii man i va mar Shirushi yô, Yehova kaa a profeti na Yesaia er a̱ nger kwagh na er: ‘Ú er kwagh u me kaa mer e̱r la vough. A undu ihindagar ivegher sha er ú ngohol gar la yô.’ Man shi Shirushi yange hemen sha u ngohol Babilon kpaa. Mbamedia kua Mbapershia yange ve nyôr ken gar la tugh sha ihindagar í yange í undu ivegher la.

Kpa Yesaia profeti u Yehova yange kaa er Shirushi una na zwa sha u i̱ hide i̱ maa Yerusalem kua tempel na yô. Shirushi yange na tindi ne kpa? Een, yange na. Ka kwagh u Shirushi ôr a Mbaiserael je ne: ‘Yem nen, hegen, ken Yerusalem man za maa nen tempel u Yehova, Aôndo wen.’ Man ka kwagh u Mbaiserael mban ve lu zan sha u vea za e̱r je la.

Mbaiserael mba undun Babilon

Kpa ka Mbaiserael mba ken Babilon cii vea fatyô u zan zende u caa u hiden ken Yerusalem ne ga. Gadia ka zende u gban ica, kuman e̱r umai 500 nahan (ukilomita 800) man mbagenev ve bee ayol gande shin mba ken uange gande u zan zende u caa. Man shi atôakaa a genegh kpaa nga a á ne ve ior mbagenev ve lu yemen ga yô. Kpa Shirushi kaa a mba ve lu yemen ga mbara er: ‘Na nen ior mba ve lu yemen sha u za maan Yerusalem kua tempel na la azurfa kua zenaria man uiwua mbagenev.’

Nahan yô, i na Mbaiserael mba ve lu yemen ken Yerusalem mban uiwua kpishi je. Shi, Shirushi na ve atasa man iyongo mba yange Tor Nebukadinesar kura ken tempel u Yehova shighe u yange tim Yerusalem la. Ior mban mba a akaa kpishi je a vea yem a min yô.

E̱r ve tsa yemen zan zan iwer inyiin yô, Mbaiserael va nyôr ken Yerusalem sha shighe vough. Ka anyom 70 hii shighe u yange i tim gar la, man i undu tar la ivegher a ior shio la. Kpa er Mbaiserael ve hidi ken tar ve nahan kpaa vea zua a mbamzeiyol kpee je, er se hen hegen ne nahan.

Yesaia 44:28; 45:1-4; Esera 1:1-11.



Mbampin

  • Er i tese ken foto ne nahan, Mbaiserael mba eren nyi?
  • Shirushi yange kure kwaghôron u profeti u Yehova ôr sha ikyev i Yesaia la nena?
  • Shirushi yange kaa a Mbaiserael mba lu u vea fatyô u zenden yemen ken Yerusalem ga la ér ve er nyi?
  • Shirushi yange na Mbaiserael nyi ér ve hide ve yem a mi ken Yerusaleme?
  • Yange i tôô Mbaiserael shighe kuma nena u hiden yemen ken Yerusaleme?
  • Hii shighe u í tim tar la zan zan or môm môm kera lu ker ga la tsa kuma shighe nena?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Yesaia 44:28 man 45:1-4.

    Yehova yange tese ér kwaghôron u profeti u un ôr sha kwagh u Shirushi la una kure keng, a bunde ga nena? (Yes. 55:10, 11; Rom. 4:17)

    Kwaghôron u profeti u Yesaia ôr sha kwagh u Shirushi la tese nyi sha kwagh u tahav mbu Yehova mbu tsenganôron mlu u ken hemen laa? (Yes. 42:9; 45:21; 46:10, 11; 2 Pet. 120)

  • Ôr Esera 1:1-11.

    Ka nena se dondon ikyav i mba yange ve fatyô u hiden ken Yerusalem ga la sha u “wasen” mba ve fetyô u eren tom u pasen kwagh hanma shighe laa? (Esera 1:4, 6; Rom. 12:13; Kol. 4:12)