Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 78: Kwaghngeren sha Kpekpe

Kwaghôron u sha 78: Kwaghngeren sha Kpekpe
Kwaghngeren sha kpekpe

KANYI i̱ lú zan hemen heene? Ior mban mba eren zege iniongo. Tor u Babilon lôhô mbacivirigh dubu. Mba man akaa a uiyongo mba zenaria man uiyongo mba azurfa mba yange i kura ken tempel u Yehova ken Yerusalem la. Kpa, fese nahan, ahôaveegh a uwegh ku orough due sha ahumbe man ku hii u ngeren kwagh sha kpekpe. Cier hanmaor iyol.

Beleshasar man mbavannya nav

Beleshasar, wan u wan u Nebukadinesar, ngu tor. A nande er i̱ va un a mbafankwagh nav. ‘Anti-or u nana fatyô u ôron ngeren ne man shi pasen mo inja na yô,’ tor kaa er, ‘a na nan uiwua kpishi man shi a ver nan or u sha utar u hemban cii ken tartor ne.’ Kpa môm ken mbafankwagh mbara nan fatyô u ôron ngeren u sha kpekpe la ga, shin u pasen inja na tsô kpaa ga.

Ngô u tor ungwa ayôôso la nahan a va nyôr ken zege iyou i yan kwaghyan la. ‘Mciem ma de teu iyol ga,’ a kaa a tor nahan. ‘Orgen ngu ken tartor wou u nan fe uicighanmbaaôndo yô. Shighe u yange tereu u vesen Nebukadinesar lu tor la yange ver un lu orvesen u mbafankwagh nav cii. Iti na er Daniel. Tindi i̱ za va a na, tsô una paseu inja i kwagh ne cii.’

Nahan hen shighe la je man i va a Daniel. Er á vande vendan u ngohor uiwua kera cii yô, Daniel man hii u pasen er yange i hii ve Yehova dugh ter u Beleshasar u vesen Nebukadinesar tor kera yô. ‘Yange mor iyol kpishi,’ Daniel kaa nahan. ‘Man Yehova tsaha un.’

‘Kpa we,’ Daniel kaa a Beleshasar nahan, ‘u fa hanma kwagh u yange er un cii, nahan cii kpaa u shi u mor iyol vough er Nebukadinesar nahan. Ú va a uiyongo man atasa aa ken tempel u Yehova man u ngu va man kwagh a mi. Ú civir mbaaôndo mba i er ve sha ikon man sha awen yô, man u na Orgbanakaa u Hemban la icivir ga. Ka sha ci u nahan ve Aôndo a tindi uwegh kula er ku̱ va nger mkaanem man ye.

‘Ka kwagh u i nger je ne,’ Daniel kaa nahan: ‘MENE, MENE, TEKEL man UFARSHIN.’

‘MENE inja na er Aôndo ôr ayange a tartor wou man shi a kure u kpaa. TEKEL di yô inja na er i kar u sha iyôgh ki karen kwagh yô i kav er ú doo ga yô. UFARSHIN yô inja na er i na tartor wou sha ikev i Mbamedia man Mbapershia.’

Er Daniel lu ôron kwagh heregh ave la je, Mbamedia man Mbapershia ve hii u tan ityav sha Babilon. Ve ngohor gar la man shi ve wua Beleshasar. Kwaghngeren u sha kpekpe la kure shami vough hen tugh mbura je! Kpa kanyi ia e̱r Mbaiserael hegene? Shi kpeghee tsô se hen se fa, kpa hiihii yô de se nenge kwagh u er Daniel la.

Daniel 5:1-31.



Mbampin

  • Tor u Babilon yange er iniongo i vesen, va a uiyongo kua agbande a á tôô ken tempel u Yehova ken Yerusalem la yô, nyi kwagh i ere?
  • Beleshasar yange kaa a ior nav mbafankwagh ér nyi, kpa ve kan shio u eren nyi?
  • Ngô u tor kaa a na ér a̱ er nyi?
  • Sha kwagh u Daniel ôr tor yô, hii nan ve Aôndo yange tindi a uwegh kura ér ku nger kwagh sha kpekpe?
  • Daniel yange pase inja i mkaanem ma i nger sha kpekpe la nena?
  • Er Daniel lu lamen zan a mi a ve la je nyi kwagh i ere?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Daniel 5:1-31.

    Tese mkposo u mcieaôndo u mimi vea mciem ma ma gba Beleshasar iyol zum u á nenge a kwaghngeren u sha kpekpe la. (Dan. 5:6, 7; Ps. 19:9; Rom. 8:35-39)

    Daniel tese ishimataver kpishi zum u á lu lamen a Beleshasar man mbatarev nav la nena?

    Ka sha inyi gbenda Daniel ityough 5 a tese hementor u Yehova sha won ciilii? (Dan. 4:17, 25; 5:21)