Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 62: Mzeiyol ken Ya u Davidi

Kwaghôron u sha 62: Mzeiyol ken Ya u Davidi

ER DAVIDI hii u hemen ken Yerusalem yô, Yehova na mbaihomov vev sha ikev i mbautyaav nav nahan ve hemba ve ityav kpishi. Yehova yange vande eren ityendezwa er una na Mbaiserael tar u Kanaan. Man hegen yô, sha iwasen i Yehova, tar u yange i er ityendezwa a ve la cii u hingir u ve.

Davidi ka orhemen u dedoo. Yehova doo un ishima. Nahan kwagh u hiihii u á e̱r shighe u a ngohol Yerusalem kera yô ka u van a areki u ikuryan keregh. Man shi a soo u maan tempel u una ver un keregh yô.

Er Davidi ngur been iyol yô, a er kwagh u a lu shami ga yô. Davidi fa dedoo je er ka shami ga u tôôn kwagh u á lu u orgen yô. Kpa aikie ugenegh yô, er a lu sha ityough ki iyou na yô, a kenger shin inya tsô a nenge a kwase ugen u a dooashe tsung yô. Iti na er Batesheba, man nom na di lu môm ken mbautyaav nav iti na er Uria.

Davidi soo Batesheba je yô a tindi er i̱ za va a na hen ya na. Nom na ngu ken utya ngu nôngon ityav. Ka shami, Davidi yav a na man shi ken hemen yô a va kav er ka u una mar wan. Ishima za Davidi iyol kpishi nahan a tindi loho hen Yoabi kurutya na er a̱ ver Uria ken hemen u ijiir i utya hen ape a wua un yô. Uria kpen kera yô, Davidi maa vôso Batesheba.

Ishima vihi Yehova kpishi a Davidi. Nahan a tindi ortom na Natan er a̱ za pase un asorabo a na. Ú fatyô u nengen a Natan heen e̱r á lu ôron kwagh a Davidi yô. Davidi zungwe tsung sha kwagh u un er la, man sha ci u nahan yô Yehova kera wua un ga. Kpa Yehova kaa er: ‘Sha ci u ú e̱r akaabo ne yum yô, ú lu a mbamzeiyol kpishi hen ya wou.’ Man Davidi zua a mzeiyol tsô!

Natan ngu kôôm Davidi

Hiihii, wan u Batesheba la kpe. Tsô shi wan u Davidi u nomso Amnon kôr anngô na u kwase Tamar tswen man kighir un yav a na. Ishima vihi wan u Davidi u nomso Abesalom sha ci u kwagh ne maa a wua Amnon. Ken hemen yô, Abesalom zua a mlumun hen ior kpishi, man a e̱r i na un tor. Ken masejime yô, Davidi hemba ityav hen atô na vea Abesalom, i wua un. Een, Davidi zua a mbamzeiyol tsô.

Ken atô u akaa ne cii yô, Batesheba shi mar wannomso ugen iti na er Solomon. Shighe u Davidi bee iyol shi gba angev kpaa yô, wan na u nomso Adoniya nôngo sha u una na tor iyol na yô. Hen shighe la Davidi kaa a Sadoki u lu pristi la er a̱ haa Solomon mkurem sha ityou sha u tesen er Solomon una lu tor. Ica kera gba ga tsô Davidi kpe shighe u á lu anyom 70 la. Yange hemen anyom 40, kpa hen shighe la yô Solomon hingir tor u Iserael.

2 Samuel 11:1-27; 12:1-18; 1 Utor 1:1-48.



Mbampin

  • Sha iwasen i Yehova yô, i va mase eren nyi a tar u Kanaana?
  • Er Davidi lu zenden sha ityough ki iyou na aikighe ugen yô, nyi kwagh i ere?
  • Hii nan ve ishima vihi Yehova a Davidi yumu?
  • Ken foto u a lu heen ne, ka an Yehova yange tindi ér nana va ôr Davidi isholibo i á er laa, man or la kaa ér a lu nyi kwagh ia er Davidi?
  • Ka mzeyol u nyi Davidi zua a mini?
  • Davidi yange kpen kera yô, lu an nan hingir tor u Iseraele?

Mbampin mbagenev

  • Ôr 2 Samuel 11:1-27.

    U uven ityough ken tom u Yehova la ka mkor hen a vese nena?

    Davidi yange hingir u gban ken isholibo nena, man kwagh ne ka icintan hen mbatomov mba Yehova nyian nena? (2 Sam. 11:2; Mat. 5:27-29; 1 Kor. 10:12; Yak. 1:14, 15)

  • Ôr 2 Samuel 12:1-18.

    Kanyi mbatamen man mbamaren vea hen sha gbenda u Natan kôôm Davidi laa? (2 Sam. 12:1-4; Anz. 12:18; Mat. 13:34)

    Hii nan ve Yehova zungwe Davidi mhôônomo? (2 Sam. 12:13; Ps. 32:5; 2 Kor. 7:9, 10)