Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 60: Abigail man Davidi

Kwaghôron u sha 60: Abigail man Davidi

Ú FA udookwase u a lu van hen Davidi la kpa? Iti na er Abigail. Ngu a mfe kpishi, man á yange Davidi u eren kwaghbo. Kpa cii man se fa kwagh sha kwagh ne yô, de se nenge kwagh u a lu zan hemen a Davidi yô.

Er Davidi yevese hen Saulu kera yô, a za ye̱r ken ba̱r. Anngôôv nav mbanomso kua tsombor na cii ve va kohol un keregh. Kohol cii yô iorov 400 ve va her a na, man Davidi hingir orhemen ve. Davidi maa za hen tor u Moabi za kaa a na er: ‘Ma u shi de sha u terem man ngôm ve lu vea we zan zan ma m fe mlu wam ve.’ Ken hemen yô Davidi man ior nav ve hingir u yeren sha iwo.

Kwagh ne er kar cii man Davidi zua vea Abigail ye. Nom na Nabal ka ornyar kpishi u lun a inya. Ngu a iyôngo 3,000 man ivo 1,000. Nabal ka or u wan bo kpishi je. Kpa kwase na Abigail doo ashe je zua ga. Shi, a fa u eren kwagh u á lu u vough yô. Hen shighe ugen je yô a war tsombor na je kpaa. De se nenge er yange er yô.

Davidi kua ior nav ve vanden eren a Nabal dedoo. Ve vande wasen sha u kuran iyôngo na. Nahan iyange igen yô Davidi tindi ior nav mbagenev er ve̱ za pine Nabal iwasen. Ior mba Davidi za hen Nabal shighe u un man mba wasen un ve lu tôndon iyôngo aive yô. Ka iyange i iniongo, man Nabal ngu a akaayan a dedoo kpishi je. Nahan ka kwagh u ior mba Davidi ve ôr ne: ‘Se er a we dedoo. Se kôr u ma iyôngo ga, kpa se wase sha u nengen sha í dedoo. Hegen yô, wea lumun yô, ma u ne se ankwaghyan.’

‘Me fatyô u nan kwaghyan wam hen ior er ne nahan ga,’ Nabal kaa nahan. A lam sha tswam je, man shi a ôr akaa a vihin kpishi sha Davidi. Ior mba Davidi mba hidi mba za ôron un kwagh ne yô, ishima vihi Davidi ker kpishi. ‘Kange nen usanker enev iwenge!’ a ôr a ior nav nahan. Man ve kôr gbenda sha u vea za wua Nabal a ior nav cii yô.

Môm ken ior mba Nabal, u yange ungwa iliam i sha tswam i Nabal lam la, za ôr Abigail kwagh u yange er yô. Fese je man Abigail tôô kwaghyan. A wa sha ujaki man a kôr gbenda yemen. Za kohol Davidi yô, a hungwa sha jaki, a gure a kuma icul inya a kaa er: ‘Wea lumun yô, terem, de kera veren ishima sha nomom Nabal ga. Gadia ka ibumeor je, man kape ka a er abumeakaa je la. Ngohol iwua ne. Wea lumun yô ngohol i̱, man de se a kwaghbo wase u se er u ne.’

Abigail ngu van Davidi a akaayan

‘Ú ngu kwase u fan kwagh,’ kape Davidi kaa la. ‘Gadia u yangem u wuan Nabal sha u kimbin un sha bo na ne. Hide yem ken ya wou doo doo.’ Ken hemen, Nabal kpen kera yô, Abigail hingir môm ken kasev mba Davidi.

1 Samuel 22:1-4; 25:1-43.



Mbampin

  • Iti i Kwase u a lu van u va kohol Davidi ken foto heen ne ér ana, man kanyi kwase a lu?
  • Ka an nan lu Nabal?
  • Hii nan ve Davidi yange tindi ior nav mbagenev ér ve za pine Nabal iwasene?
  • Nabal yange kaa a ior mba Davidi ér nyi, man Davidi di gema er nena?
  • Abigail yange tese ér un ngu tsev tsev nena?

Mbampin mbagenev

  • Ôr 1 Samuel 22:1-4.

    Tsombor u Davidi ver se ikyav i dedoo i suen ayol a ase ken mzough u anmgbianev mba ken Kristu ne nena? (Anz. 17:17; 1 Tes. 5:14)

  • Ôr 1 Samuel 25:1-43.

    Er nan ve i er kwagh u Nabal i vihi yumu? (1 Sam. 25:2-5, 10, 14, 21, 25)

    Kasev Mbakristu nyian vea hen nyi sha ikyav i Abigail laa? (1 Sam. 25:32, 33; Anz. 31:26; Ef. 5:24)

    Abigail yàngè Davidi u eren akaabo ahar a nyi? (1 Sam. 25:31, 33; Rom. 12:19; Ef. 4:26)

    Gbenda u Davidi er sha mkaanem ma Abigail la wase nomso nyian u nengen mhen u ukase nena? (Aer. 21:8, 9; Rom. 2:11; 1 Pet. 3:7)