Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 58: Davidi man Goliati

Kwaghôron u sha 58: Davidi man Goliati

MBAFILITI shi va sha u va nôngon ityav a Mbaiserael. Anngôôv mba Davidi mbanomso mbavesen utar mba ken kweutya u Saulu. Nahan iyange igen yô Yese kaa a Davidi er: ‘Shi tôô mwem ma alakema u kaan ne kua ikpenbredi za na anngôôv ou. Nenge mlu ve kpaa.’

Goliati

Davidi za nyer ken afoautya yô, a coon ayem a za hen tangeutya sha u una za nenge a anngôôv nav yô. Ikyôror u Mbafiliti Goliati due lu va bamen Mbaiserael. Vanden eren kwagh ne hanma pepe kua aikie ayange 40. A genger imo a kaa er: ‘Tsua nen or ken aven nana̱ nôngo kwagh a mo. Aluer na̱na̱ hembam na̱na̱ wuam yô, se lu ikpan yen. Kpa aluer m hemba nan m wua nan di yô, ne lu ikpan yase. M ngu bamen ne mer cihi tsua nen or nana nôngo kwagh a mo.’

Davidi pine mbautyaav mbagenev mbara er: ‘Ka nyi á na or u naná wua Orfiliti ne man naná paa Iserael ken iheen nee?’

‘Saulu una na imba or la uiwua kpishi je,’ kape orutya la kaa la. ‘Shi una na nan wan na u kwase sha u a hingir kwase u nan yô.’

Kpa Mbaiserael cii lu ken mcie sha kwagh u Goliati sha er a kehe yum yô. Ngu ityaven aseva 9 (kuma er umita 3 nahan), man shi ngu a orutya ugen u kôron un perutya.

Mbautyaav mbagenev za ôr Tor Saulu er Davidi soo u nôngon kwagh a Goliati. Kpa Saulu kaa a Davidi er: ‘Ú fatyô u nôngon á Orfiliti ne ga. Ú ngu wanye yum, man un yô vande ngun orutya ken uma na cii.’ Davidi kaa er: ‘Yange m wua bear man begha mba yange ve kôr iyôngo i terem yô. Man Orfiliti ne una hingir er mô ve nahan. Yehova una wasem.’ Nahan Saulu kaa er: ‘Za, man Yehova a̱ lu a we.’

Davidi sen shin uwagh za sange awen a kôngor ataan, man a haa á shin ikpa na. Tsô a kôr mzu na sha uwe man a za kohol ikyôror la. Goliati nengen a na yô, a fatyô u nan jighjigh ga. A hen er á lu un heghema je u wuan Davidi.

Davidi ngu keren iwen

‘Va ase hen amo heen,’ Goliati kaa nahan, ‘man me gema inyam you me na inyon i purugh sha kua inyamtoho ve̱ ya.’ Kpa Davidi kaa er: ‘Ú ngu van her a mo a sanker, iwange man dagi, kpa mo yô m ngu van hen a we ken iti i Yehova. Nyian ne Yehova una nau sha ikev yam man me gber u me kende inya kpaa.’

Tsô man Davidi sá kwan inya yevese za hen Goliati. A dugh iwen shin ikpa na, a wa ken mzu na, man a ker i aa tahav nav cii. Iwen la pulugh biouun za ta Goliati sha ityou gbang nyôr tema kimi, maa á gba inya á kpe! Er Mbafiliti mba nengen nom-or ve hen inya kpenegh yô, ve cii ve gba yevese. Mbaiserael zenda ve ijime zan zan ve kar hemban ityav mbila.

1 Samuel 17:1-54.



Mbampin

  • Goliati lu bamen ikyumutya i Iserael kaan ér nyi?
  • Goliati gba ikyôr nan je, man Tor Saulu tôndo zwa ér una na or u nana wua Goliati la nyi?
  • Saulu yange kaa a Davidi ér ngu wanye yum, una fatyô u nôngon a Goliati ga yô, Davidi kaa ér nyi?
  • Davidi tese sha mlumun u na Goliati la ér un suur sha Yehova nena?
  • Er ú nenge ken foto ne nahan, kanyi Davidi wua Goliati a mini, man Mbafiliti mba nengen nahan yô, ve er nena?

Mbampin mbagenev

  • Ôr 1 Samuel 17:1-54

    Lu nyi i na ve Davidi lu a mciem iyol ga, man se kpa se lu a ishimataver er un nahan nena? (1 Sam. 17:37, 45; Ef. 6:10, 11

    Er nan ve i doo u Mbakristu vea palegh gesa u gban imba i Goliati la zum u ve lu eren anumbe shin ve lu man ahumbe laa? (1 Sam. 17:8; Gal. 5:26; 1 Tim. 4:8)

    Ka nena mkaanem ma Davidi ma tese ér á na jighjigh ér Aôndo una sue unu? (1 Sam. 17:45-47; 2 Kron. 20:15)

    Ngeren ne tese ér ityav mbin lu di mbi akumautya a a lu hendan kwagh ayol a á tsô ga, kpa lu ityav mbi mbaaôndo mbaaie vea Yehova, Aôndo u mimi la nena? (1 Sam. 17:43, 46, 47)

    Asande a mba i shigh ve mkuren la dondo ikyav i Davidi i̱ suur sha Yehova la nena? (1 Sam. 17:37; Yer. 1:17-19; Mpa. 12:17)