Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Kwaghôron u sha 51: Rutu man Naomi

Kwaghôron u sha 51: Rutu man Naomi

KEN Bibilo u zua a ityough ki takerada ki i yer er Rutu yô. Ka kwaghôron u tsombor u yange u lu sha shighe u Iserael lu a mbaajiriv la. Rutu ka gumkwase u ken tar u Moabi; ngu môm ken nongo u Aôndo u Iserael la ga. Kpa shighe u Rutu hen kwagh u Aôndo u mimi Yehova yô, a va hingir u doon un ishima kpishi je. Naomi di ka kwase u beeniyol u yange wase Rutu sha u fan Yehova yô.

Naomi lu kwase u ken Iserael. Un kua nom na man ônov nav mbanomso uhar yange ve yem twev ken tar u Moabi shighe u ijen gba ken Iserael kpishi yô. Tsô iyange igen yô nom u Naomi kpe. Shighe ze deghôô yô ônov mba Naomi mbanomso mba uhar mbara ve er ônkasev mba Mbamoabi mba i yilan ati ave er Rutu kua Orpa la. Kpa anyom nga karen 10 yô, ônov mba Naomi mbanomso mba uhar mbara kpa kpe. Ishima i vihi Naomi kua ônkasev mba uhar mbara tsô! Tsô Naomi una er nena hegene?

Iyange igenegh yô Naomi mough sha u una hide hen ior nav. Rutu kua Orpa ve soo u lun vea na, nahan ve kpaa ve yem vea na imôngo. Kpa mba ze sha gbenda deghôô yô, Naomi gema kaa a ônkasev mbara er: ‘Yem nen ken uya enev za kohol nen ungô enev.’

Naomi suse ônkasev mbara zwa a kaa ve er ve̱ za dedoo. Maa ve gba vaan, sha ci u Naomi doo ve ishima kpishi yum yô. Ve kaa er: ‘Ei! Se yem a we imôngo hen ior ou.’ Kpa Naomi kaa er: ‘Hide nen tsô, ônov av. A hemba kpen ne iyol ken ya wene.’ Tsô Orpa maa kôr gbenda yemen ken ya na. Kpa Rutu yô a yem ga.

Naomi shi gema kaa a na er: ‘Orpa tí yem kera kpaa. Yô we kpaa yem ken ya vea na.’ Kpa Rutu kaa er: ‘De zem iyol wer m hide ga! De m yem vea we. Henpe u za cii mo kpa me za, man henpe u za tsa la ka her mo kpaa me tsa ye. Ior ou vea lu ior av, man Aôndo wou kpaa una lu Aôndo wam. Ijiir i ú kpe her la ka her mo kpaa me kpe ye, man ka her kpaa a ii m ye.’ Rutu ôron kwagh ne nahan yô, Naomi kera za un iyol er a̱ yem ken ya ga.

Ken masejime yô kasev mba uhar mban va a̱r ken Iserael. Ka heen man ve tema twev ye. Fese je maa Rutu hii u eren tom ken atev, sha er lu shighe u sundan shair yô. Orgen u i yilan un er Boashi yô de un er a̱ yaren twar u shair ken atev a na. Ú fa kwase u yange lu ngô u Boashi la kpa? Lu Rahabi u ken gar u Yeriko la.

Iyange igen yô Boashi kaa a Rutu er: ‘I pasem hanma kwagh wou cii, man er ú lu a mhôônom ma zungwen hen Naomi kpaa yô. M fa er yange ú undu teru man ngôu man tar u i mar u ker kpaa man u va hen ior mba u vande fan ve ga yô. Yô Yehova a̱ er a we dedoo!’

Rutu gema kaa er: ‘Mhôônom kôr u a mo kpishi, terem. Ga yô u surum ishima kpishi sha er u ôr kwagh a mo dedoo yô.’ Rutu doo Boashi ishima kpishi, man ica kera gba yum ga tsô maa ve er ivese je. Kwagh ne na Naomi msaaniyol tsô! Kpa jim je yô hemba saan Naomi iyol cii shighe u Rutu vea Boashi ve zua a wan ve u hiihii, u i yilan er Obedi la. Ken hemen yô Obedi hingir ter u Davidi u vesen, un shon u se va hen kwagh na ken hemen la.

Rutu man Naomi

Takerada ú Bibilo ú Rutu.



Mbampin

  • Hii nan ve Naomi hingir u va lun ken tar u Moabi?
  • Ka an nan lu Rutu, man Orpa di ye?
  • Naomi yange kaa a Rutu man Orpa ér ve yem ve za kohol ior vev yô, ve er nena?
  • Boashi ka ana, man yange wase Rutu man Naomi nena?
  • Iti i wan u Boashi mar vea Rutu la ér a na, man hii nan ve i doo u se umbur kwagh naa?

Mbampin mbagenev

  • Or Rutu 1:1-17.

    Ka asember a doon tsung a nyi Rutu ôr u tesen ishoon i sha ishima i mômô? (Rutu 1:16, 17)

    Ieren i Rutu er la zua sha i “iyôngo igen” í eren a mba i shigh ve mkurem mba ve lu shin tar nyian la nena? (Yoh. 10:16; Sek. 8:23)

  • Ôr Rutu 2:1-23.

    Rutu ver ikyav i dedoo sha ci u agumaukase a ken Kristu nyian nena? (Rutu 2:17, 18; Anz. 23:22; 31:15)

  • Ôr Rutu 3:5-13.

    Boashi nenge gbashima u Rutu lu a mi u vôson un a u vôson wanyekwaor la nena?

    Ieren i Rutu la tese se nyi sha kwagh u soon or a ishima i mômô? (Rutu 3:10; 1 Kor. 13:4, 5)

  • Ôr Rutu 4:7-17.

    Nomso mba ken Kristu nyian vea lu er Boashi nahan nena? (Rutu 4:9, 10; 1 Tim. 3:1, 12, 13; 5:8)