Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Takerada Wam Ú Akaaôron A Bibilo

Kwaghôron u sha 24: Yosev Kar Anngôôv Nav

Kwaghôron u sha 24: Yosev Kar Anngôôv Nav

YOSEV soo er una fa aluer anngôôv nav mbavesen mba 10 mbanomso mbara vea vihi anza shi vea ban a mhôônom heregh yô. Nahan a kaa er: ‘Ne mba mbamkerev. Ne va sha u va nengen ian i tar wase u gbe jime yô.’

Ve kaa er: ‘Ei, se mba nahan ga. Se mba ior mba mimi. Se cii se mba anmgbianev je. Yange se lu 12. Kpa u môm kera ngu ga, man shi u masetyô la ngu a ter wase ken ya.’

Yosev er inja er a na ve jighjigh ga nahan. Tsô a wuhe anngô na u i yilan er Shimeon la ken gaadi, man a de mbagenev mbara ve tôô kwaghyan ve yem ken ya. Kpa a kaa a ve er: ‘Shighe u ne hiden yô, saa ne va a anngô wen u masetyô la kpee je.’

Mba hidi ken Kanaan yô, anngôôv nav ôr ter ve Yakob hanmakwagh u yange er la cii. Kwagh la vihi Yakob ken ishima kpishi. ‘Yosev kera ngu ga,’ kape a kaa la, ‘man hegen Shimeon kpaa kera ngu ga. Me de mer yem nen a wan wam u nomso u masetyô Benyamin ga.’ Kpa kwaghyan ve ngur zan u been yô, hingir u Yakob una de ve er ve̱ yem a Benyamin ken Igipiti sha er shi vea zua a kwaghyan vea seer yô.

Tsô shi Yosev nenge anngôôv nav ve gba za van. Saan un iyol kpishi u nengen a anngô na u kiriki Benyamin. Nahan cii kpaa, mô ve môm tsô kpaa nan fa er orvesen ne ka Yosev ga. Nahan Yosev shi er kwagh sha u karen anngôôv nav mba 10 mbara.

A na zwa sha u mbatomov nav ve̱ iv aba a ve cii a kwaghyan. Kpa a mfe ve shio, a shi a na zwa er i̱ wa iyongo na i azurfa ken iba i Benyamin la. Mba moughon mba yemen sha gbenda deghôô yô, Yosev tindi mbatomov nav er ve̱ dondo ve ijime. Mba za kohol ve yô, mbatomov mbara kaa er: ‘Ka sha ci u nyi ne ii iyongo i azurfa i orvesen wase?’

‘Se ii iyongo na ga,’ anngôôv nav cii ve kaa nahan. ‘Aluer ne zua a iyongo la sha ikyev i mô wase yô, i̱ wua or la kpee je.’

Tsô mbatomov mbara ve ker ken aba la cii, man ve zua a iyongo la ken iba i Benyamin, di vough er ú nengen heen nahan. Mbatomov mbara kaa er: ‘Ne mbagenev cii ne fatyô u yemen kwagh wen, kpa Benyamin yô saa una hide vea vese keng je.’ Anngôôv nav mbanomso mba 10 mban vea er nena hegene?

Ve cii ve hide vea Benyamin hen ya u Yosev. Yosev kaa a anngôôv nav er: ‘Ne cii ne fatyô u yemen ken ya wen, kpa Benyamin yô una hingir kpan wam heen keng je.’

Tsô Yuda ôr kwagh kaa er: ‘Aluer m hide m yem ken ya a wanakiriki ne shio yô, terem una kpe sha ci u wan ne doo un ishima je zua ga. Nahan wea lumun yô, de m hingir kpan wou, kpa gema de wanakiriki ne a̱ yem ken ya.’

Yosev kav dedoo e̱r anngôôv nav ve gem asema yô. Ve kera mba mbavihin anza shi banen a mhôônom ma zungwen ga. De se hen se fa kwagh u Yosev una er hegen yô.

Genese 42:9-38; 43:1-34; 44:1-34.

Mba wan anngôôv mba Yosev kwagh iyol


Mbampin

  • Yange er nan ve Yosev kaa ér anngôôv nav ka mba gban tar la mkere?
  • Kanyi yange i̱ na ve Yakob de ér Benyamin, wan na u masetyô la, a̱ za ken Igipiti?
  • Yange iyongo i azurfa i Yosev i̱ kar han ve, i̱ za lu ken iba i Benyamini?
  • Yuda zamber ér i̱ de una er nyi kwagh sha u paan Benyamin ityougho?
  • Anngôôv mba Yosev gema sha nyi gbenda?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Genese 42:9-38.

    Doo u mkaanem ma Yosev ôr í nger ken Genese 42:18 la maa umbur mba i ver ve sha aan a tom ken nongo u Yehova nyian la nena? (Neh. 5:15; 2 Kor. 7:1, 2)

  • Ôr Genese 43:1-34.

    Er Ruben lu waniunda nahan kpa, kanyi i̱ tese ér lu Yuda lu ôron kwagh sha ityough ki anngôôv nav cica ciilii? (Gen. 43:3, 8, 9; 44:14, 18; 1 Kron. 5:2)

    Yosev kar anngôôv nav nena, man lu sha ci u nyi? (Gen. 43:33, 34)

  • Ôr Genese 44:1-34.

    Sha u Yosev una yer iyol na hen anngôôv nav yô, a kaa ér un ngu nyi? (Gen. 44:5, 15; Lev. 19:26)

    Anngôôv mba Yosev tese ér ihyom i ve kôr un tsuaa la i̱ bee ve ken ishima vindi vindi nena? (Gen. 44:13, 33, 34)