KEN ijô i yange i hii ngeren Bibilo ker la, i yar tom a ishemberti i ken zwa Heberu i i yer ér she’ohlʹ la man i ken zwa Grika i i yer ér haiʹdes la hemba kwa 70; asember ne cii nga kwagh môm. A cii gba zua vea ku. Ubibilo mbagenev gema a ér “uwar” man “hel” shin “ihungwa.” Nahan kpa, ijô kpishi ngi a asemberatii a a pase inja i ishember i ken zwa Heberu man zwa Grika ne jighilii ga. Ka nahan ve Bibilo i New World Translation la i nger asember ne ér “Sheol” man “Hade” ye. Ikyav i asember ne jim ér nyi? De se nenge nen gbenda u i yar tom a asember ne ajiir kposo kposo ken Bibilo la.

Orpasenkwagh 9:10 kaa ér: “Ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin Sheol henpe u ze la ga.” Kwagh ne tese ér Sheol tile sha ityough ki uwar u or ka nana kpe se ve se ii nan shimi la shinii? Ei. Bibilo ka ia ôron kwagh u ma ijiir i i ii orkpen her shin ma uwar yô, i yer ijiir i ngila nahan ér sheʼohlʹ shin haiʹdes ga, kpa ka i yila i sha asember agenegh a ken zwa Heberu man zwa Grika. (Genese 23:7-9; Mateu 28:1) Shi ajiir a i ii mbakpenev her kpishi, inja er ijiir i ma tsombor u iin ior vev her shin uwar u i iin mbakpenev her kpishi la je kpa Bibilo i yer ér “Sheol” ga.—Genese 49:30, 31.

Nahan yô, “Sheol” ka nyi ijiir jimi? Mkaanem ma Aôndo tese ér “Sheol” shin “Hade” ka kwagh u a hembe zege ijiir u iin mbakpenev, aluer i kehe kpishi je kpaa. Ikyav i tesen yô, Yesaia 5:14 ôr kwagh u Sheol ér “a aver zwa gbanger gande.” U ôron kwagh ne sha ikyavkwagh yô, er Sheol a men mbakpenev kpishi je or fe iyenge ve ga nahan kpa, hanma shighe yô ngu a kegh iyol ér una seer menan mbagenev kpaa. (Anzaakaa 30:15, 16) Ajiir a i iin ior her kpôô kpôô cii, ka mkehe u a la ngu a tese iyengeior i a fatyô u iin ve her ye, kpa ‘Sheol idi je ga.’ (Anzaakaa 27:20) Sheol idi mayange ga. Ngu a akighir ga. Nahan yô, Sheol man Hade ka ma ijiir i i lu mape kpôô kpôô ga. Kpa ka uwar u uumace jimin cii, ka ijiir i sha injakwagh, ape uumace mbagenev kpishi mba ve kpe ve lu la.

Ityesen i Bibilo sha kwagh u mnder u shin ku la kpa wase se u  seer zuan a mkav sha inja i ishemberti i “Sheol” man “Hade” la. Mkaanem ma Aôndo tôô Sheol man Hade zua sha ku u or nana kpe kpa a fatyô u shi nderen nan shin mbakpenev la. * (Yobu 14:13; Aerenakaa 2:31; Mpase 20:13) Mkaanem ma Aôndo shi tese se ér ka mba yange ve civir Yehova shighe u ve lu uma la tseegh ve lu shin Sheol shin Hade ga, mba yange ve civir un ga la kpa mba shimi. (Genese 37:35; Pasalmi 55:15) Ka nahan ve, Bibilo i kaa ér a va ‘nder mbaperapera kua mba ve lu perapera ga la shin ku’ ye.—Aerenakaa 24:15.

^ par. 6 Kpa, mbakpenev mba a nder ve ga la yô, i kaa ér mba “ken gehena,” ka shin Sheol man Hade ve lu ga. (Mateu 5:30; 10:28; 23:33) Gehena kpa ka ma ijiir i kpôô kpôô ga, di er Sheol shin Hade kpa i lu ma ijiir i kpôô kpôô ga nahan.