Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Bibilo Tese Ér Nyi Jimi?

 ITYOUGH ITIANKARINYIIN

Se Mba ken “Ayange a Masejime”?

Se Mba ken “Ayange a Masejime”?
  • Ka akaa a i lu eren sha shighe wase a nyi Bibilo i̱ tsengeôronoo?

  • Ka aeren a nyi Mkaanem ma Aôndo ma kaa ér ior vea er ken “Ayange a Masejime” ne?

  • Ka akaa a dedoo a nyi Bibilo i tsengeôron ér aa er sha ayange ase nee?

1. Ka hana se za ve se fa kwagh u ken hemene?

ER I lu nahan ú ungwa abaver sha televishen shin sha redio nahan kpiligh we iyol tsô ú pine wer, ‘Man tar ne yô, ua doo sha won je kpa ou’ vee? Uaahe mba kpilighyol mba ve tser se aburabur man sha shighe u se ver ishima ga yô. Nahan ka kwagh u orumace môm nana fatyô u tsenganôron kwagh u kper ga. (Yakobu 4:14) Kpa, Yehova yô, fa kwagh u kper sev a av ve una er yô. (Yesaia 46:10) Mkaanem ma Aôndo tsengaôron uaahe mba vea er sha ayange ase ne ica i gba, shi ma ôr akaa a vesen agen kpaa aa va er ken hemen yô.

2, 3. Mbahenen mba Yesu pine un ér nyi, man gema kaa á ve ér nyi?

2 Yesu Kristu yange pase ior kwagh u Tartor u Aôndo, u ua va kar a aferakaa a a lu eren ne kera, shi ua gema tar ne ua hingir Paradiso la. (Luka 4:43) Yange sar ior u fan shighe u Tartor la ua va yô. Nahan mbahenen mba Yesu gba pinen un ér: “Ka hanma shighe man akaa ne aa ere? Man ka nyi ia lu ikav i sha mve Wou la man i mkurtara?” (Mateu 24:3) Yesu gema kaa a ve ér ka Yehova Aôndo tswen a fe shighe u mkurtar jighilii ye. (Mateu 24:36) Er Yesu yange ôr ve  shighe u mkur u tar ne jighilii ga nahan kpa, gema ôr ve akaa a a er cii man Tartor la ua va uumace a bem u tsôron man mkpeyol yô. Akaa a yange tsengaôron la nga eren hegen!

3 Cii man se time sha akav a a tese ér se mba ken mkur u tar ne yô, de se pande se time sha ityav mbi yange i nôngo, man lu kwagh u orumace môm nana fatyô u nengen er i nôngo mbi ga la. Í nôngo ityav mbin sha, man mbamzeyol mba ityav mbin mbi ve a mi la bende a hanma or cii.

ITYAV GBA SHA

4, 5. (a) Yange Yesu tem Tor sha fese nahan maa er nyi? (b) Sha kwagh u Mpase 12:12 a er yô, ityav mbi yange mbi gba sha la va a mbamzeyol mba nyiivi?

4 Ityough ki takerada ki se sember been la pase ér Yesu Kristu tema Tor sha ken inyom i 1914. (Daniel 7:13, 14) Yange tem tor tsô maa hii tom je. Bibilo kaa ér, “Ityav gba Sha, Mikael [ka iti i Yesu igen je la] kua mbatyomov nav lu nôngon a darakon [Satan Diabolo]. Darakon a mbatyomov nav kpaa lu nôngon.” * Ityav mbira kur a Satan man mbatyomov nav mbaaferev, ka azôv a na je la, nahan i daa ve sha i gbihi shin tar. Yange mbatyomov mba Aôndo ember mzende u Satan man azôv a na la kpishi. Kpa, uumace yô, lu kwagh u vea ember ga. Ityôkyaa yô, Bibilo kaa ér: ‘Kwagh á gema á tser tar . . . gadia diabolo sen shin ve, ishima vihi un tsung gadia a fa er shighe na a kera vese ga yô.’—Mpase 12:7, 9, 12.

5 Nenge kwagh u ityav mbi i nôngo sha mbira va a mi la. Ityav mbira na ishima vihi Satan ker, nahan a va uumace a ican man mbamzeyol shin tar. Er ú nenge nahan se mba ken ashighe a ican hegen. Kpa, ashighe a ican ne aa tsa gbem ga, aa lu sha anshighe kpuaa tsô. Satan iyol na  kpa fa er ashighe a ican ne a vese ga nahan. Bibilo yila ashighe a ican ne ér “ayange a masejime.” (2 Timoteu 3:1) Saan se iyol er i shi kpuaa tsô Aôndo una kar a mbamzeyol mba Diabolo a lu van a mi shin tar ne kera nahan! De se time sha akaa agen a Bibilo i tsengeôron man a lu eren sha ayange ase ne. Akaa a a lu eren ne tese ér se mba ken ayange a masejime, nahan shi kpuaa tsô Tartor u Aôndo ua va ior mba Yehova a doo ve ishima la a averen a tsôron. De se hii timen sha akav anyiin a Yesu á kaa wener aa er sha u tesen ér se mba ken ayange a masejime ne yô.

AKAA A VESEN AA A LU EREN KEN AYANGE A MASEJIME NE

6, 7. Kwagh u Yesu a er sha kwagh u ityav man ijen i gban la ngu kuren nyian nena?

6 “Ikurior igen ia mough ityav a ikurior igen; tartor ugen kpaa ua mough ityav a tartor ugen.” (Mateu 24:7) Ityav wua ior umiliôn umiliôn ken uderimbaanyomov mba ve kar la. Orgen u timen sha akaa a mbayiase u ken Ingila nger wener: “Er i gbe je ka derianyom u sha ikyundu la i hembe wuan ior ye. . . . Ka derianyom u i war nôngon ityav ker a mem shio je la. Gadia sha shighe ne wea gema hanma vegher kpa u ungwa agwa u uitya mape, saa di sha ajiir agen tsô mbi pever sha anshighe kpuaa ye.” Mzough ugen u í yer ér Worldwatch Institute la  kaa ér: “Ityav mbi yange i nôngo ken derianyom u sha 20 la hemba wuan ior a ityav mbi í hii nôngon ken derianyom u hiihii zan zan va ar ken inyom i 1899 S.W. la je hemba kwa tar.” Hii ken inyom i 1914 zan zan 2000, i nôngo ityav i wua ior je hemba miliôn 100. Alaghga se fa er ityav ka mbia wua or u doon se ishima ve se zungwe kpishi yô, nahan kpa se fatyô u tôôn ijungwen yase karen sha ijungwen i ior umiliôn mba ityav mbi wou mba doon ve ishima la ga.

7 “Ijen ia gba.” (Mateu 24:7) Kwaghtôvon ugen tese ér ior seer eren tom sule ken anyom 30 a a kar la. Nahan kpa, ijen ngi seer u gban a gba, sha ci u mbakpishiv mba a kwagh ave u yamen kwaghyan ga, shin mba a ajiir a kahan sule kpaa ga. Ior umiliôn umiliôn mba a kwaghyan ga. Mzough u Nengen sha Mkpeyol sha Tar Cii ker ahaba ér hanma inyom yô, zege ijen ka a wua mbayev umiliôn imôngo.

8, 9. Ka nyi i tese ér kwagh u Yesu á er sha kwagh u ityartenger man ubombauangev la ngu eren mimi?

8 “Ityartenger i vesen ia lu.” (Luka 21:11) Mzough u ken tar u Amerika u timen sha akaa a shin inya u i yer ér U.S. Geological and Survey la kaa ér, hii ken inyom i 1990 la je, hanma inyom yô, ityartenger i vesen er 17 nahan tenger je nôngo u vihin ayou shi paven inya. Shi, aluer i  kar kwar u vough yô, ityartenger i vesen i ia fatyô u vihin ayou, ngi tenger hanma inyom. Kwaghtôvon ugen tese ér: “Ityartenger wua ior udubu uderi uderi ken uderimbaanyomov mba ve kar la, nahan kpa iwa varen i he pande di a pande ikyu kpuaa tsô.”

9 “Ubombauangev . . . vea due.” (Luka 21:11) Mfe u tweregh ngu seer a seer, nahan kpa, iangev mbi mbi vande lun man mbi mbi lu duen ayange ne mbi hemban wuan a wua ior cii. Ibaver igen kaa ér, iangev mbi i fe mbi atô kposo kposo 20 nahan de ishar ken upuembaanyomov mba ve sember karen ne, iangev mbin kua houghbar man iyolhian man avav a shin uya ker cii. Shi iangev mbigen je yô, ma icigh i môm ki kia bee a mbi je kpa kia lu ga. Iangev mbi hev due je kuma er 30 nahan. Mbigen je yô, mbi a icigh ga kuaa, man mbi ngôôr wuan or kpaa ga.

IOR MBA SHA AYANGE A MASEJIME NE

10. Ka aeren a i tsengeôron ken 2 Timoteu 3:1-5 a nyi ú nenge ior ve lu eren nyiana?

10 Bibilo tsengaôron uaahe mba kpilighyol mba vea er ken ayange a masejime ne tseegh ga, kpa, shi i̱ ôr aeren a ior vea lu eren ken ayange a masejime ne kpaa. Apostoli Paulu pase aeren a ior kpishi vea lu eren yô. Á nger ken 2 Timoteu 3:1-5 ér: “Ken ayange  a masejime yô, ashighe a ican aa va.” Paulu pande ôr aeren a ior vea lu eren yô, wener

  • ior vea hingir mbawan ayol a ve iko tseegh

  • mba inyaregh ki doo ve ishima

  • mba hemban mbamaren vev ato

  • mba lun wang ga

  • mba lun a dooshima ga

  • mba kôron ayol a ve tsaha ga

  • anomaior a bo

  • mba iember i iyolough i hembe doon ve a Aôndo yô

  • mba lun a mlu u civir Aôndo kpa geman nyiman agee a na

11. Pasalmi 92:7 pase kwagh u una va er aferaior la nena?

11 Ior mba eren aeren ne hen haregh wouwe? Ka keng vea eren á. Hanma ijiir cii ior mba eren aeren ne. Kwagh ne tese ér shi côhiin tsô Aôndo una va kar a ambaaior ne kera. Gadia Bibilo kaa ér: ‘Zum u mbaaferev ka vea menden er toho nahan, man mbaerenafer kpaa a kpe ve iyol yô, i lu sha u á tim ve kera gbem tsô.’—Pasalmi 92:7.

AKAA A DEDOO A A LU EREN YÔ!

12, 13. “Mfe” u mimi dumbur ken “shighe u mkur” ne nena?

12 Sha mimi yô, akaabo mgbough  ken ayange a masejime ne, vough er Bibilo i tsengeôron nahan. Kpa, akaa a dedoo nga eren hen atô u mbacivir Yehova.

13 “Mfe [u mimi] kpaa una seer,” Kape Bibilo i kaa ken takerada u Daniel je la. Kwagh ne una er hanma shighe? Una er “sha shighe u mkur.” (Daniel 12:4) Hii ken inyom i 1914 la je, Yehova wase ior mba i sar ve u civir un la sha u ve seer zuan a mfe u ken Bibilo. Ve seer zuan a mfe u mimi sha kwagh u iti i Aôndo man awashima na, shi ve seer fan kwagh u ipaa i naagh ku Yesu Kristu man kwagh u mlu u mbakpenev man mnder u shin ku kpaa. Heela tseegh ga, mbacivir Yehova fa akaa a vea er ve a kpe ve iyol shi vea va Yehova a icivir yô. Shi ve seer zuan a mfe sha kwagh u Tartor ú Aôndo man er ua kar a mbamzeyol shin tar kera yô. Mbá eren nyi a mfe u ve zough a mi nee? Mpin ne umbur se kwaghôron u profeti ugen u a lu kuren ken ayange a masejime ne yô.

“Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar.”—Mateu 24:14.

14. Loho u dedoo u Tartor ne samber nyian nena, man ka unô ve lu pasen ú?

14 “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar.” Yesu Kristu ôr kwaghôron u profeti ne sha kwagh u una er ken mkur u tar u Satan ne yô. (Mateu 24:3, 14) Mba pasen ior loho u dedoo u Tartor ken ityar i hemban er 230 nahan, mba ôron ve kwagh u a lu Tartor, man kwagh u ua va er ken hemen, man kwagh u se er ve se zua a averen a Tartor la yô. Man mbá pasen kwagh ne ken ijô hemba er 400 nahan sha tar. Mbashiada mba Yehova umiliôn imôngo mba pasen loho u dedoo u Tartor ne sha gbashima. Ve due “ken hanma ikurior man hanma nongo man hanma nongoior.” (Mpase 7:9) Ior mba ve soo u fan kwagh u Bibilo i tese yô, Mbashiada mban mba henen Bibilo a ve ken uyaav vev gbilin. Kwaghôron u profeti ngu kuren sha gbenda u kpilighyol hemban cii je yô, er Yesu tsengaôron wener “ior cii vea kôr” Mbakristu mba mimi “ihom” la!—Luka 21:17.

Ú ER NYI?

15. (a) Ú na jighjigh wer se mba ken ayange a masejime ne kpa, man er nan ve ú ne jighjigh? (b) Kanyi ia er mba ve hendan a Yehova la, man mba ve gem ve sue Tartor u Aôndo la di ka kanyi ia er ve shighe u ‘mkuru’?

15 Er akaaôron a profeti a i er ken Bibilo kpishi a lu kuren nyian nahan, ú na jighjigh wer se mba ken ayange a masejime ga he? Shighe u a pase loho u dedoo ne a kighir er Yehova a soo la yô, maa “mkur” una va kpee a abunde ga. (Mateu 24:14) “Mkur” u Bibilo i er ne ka shighe u Aôndo una kar a aferakaa shin tar ne kera la. Yehova una tim mba ve taver ityough ve lu hendan a na sha apera la cii sha ikyev i Yesu man mbatyomov mbaageev. (2 Mbatesalonika 1:6-9) Satan man azôv a na vea kera lu u nzughur a akuraior ga. A timin ve kera cii yô, Tartor u Aôndo ua va mba ve sue hemen u perapera u Tartor la cii a averen.—Mpase 20:1-3; 21:3-5.

16. Kanyi i doo u ú ere?

16 Er se fe ser mkur u tar u Satan ne mgbôghom nahan, doo u se pine ayol a ase ser, Doo u me lu eren nyi kwagha? Doo u se za hemen u seer henen akaa a Yehova a soo wener se eren la. (Yohane 17:3) Hen Bibilo kpoghuloo. Nôngo i hingir ikye you u lun imôngo a ior mba i saa ve u eren ishima i Yehova yô. (Mbaheberu 10:24, 25) Zua a mfe u Yehova a lu tesen ior tar sha won cii wuee ne, shi sôr aeren a ou sha er Aôndo una lumun we yô.—Yakobu 4:8.

17. Er nan ve mtim u mbaferev una va abur abur ioro?

17 Yesu kaa wener kwagh a gba ior mbagenev u wan ikyo sha akav a a tese ér se mba ken ayange a masejime ne ga. Mtim una bur a bur mbaaferev. Er ormbaiv ka nan va tugh or môm nan fa ga nahan, kape mtim kpaa una va sha ior kpishi abu je la. (1 Mbatesalonika 5:2) Yesu wa se kwagh wener: “Er lu sha ayange a Noa nahan, kape mve u Wan u or kpaa una lu la. Gadia er sha ayange a mngerem ma deemee  lu a va ga la ve lu yan akaa, man akaa, eren kasev, nan kasev ken unoo zan zan ar sha iyange i Noa kar nyôr ken tso la, kpa ve fa ga zan zan mngerem ma deemee va, va kuwa a ve cii la yô, kape m-ande u Wan u or kpaa una lu la.”—Mateu 24:37-39.

18. Ka kwaghwan u Yesu u nyi i doo u se wa ikyo sha mi?

18 Yesu yange wa mba ve lu ungwan a na la kwagh wener: “Ver nen ishima sha ayol a en, asema a en a̱ de yoho sha hua u sha kwaghyan man sha ihundugh man sha akaa a nyian ishima a uma ne ga, iyange la i̱ de va bulun ne er kwaghhônon nahan ga; gadia kape ia va bul a bul mba ve tem sha won cii la. Nahan kuran nen shi eren nen msen hanma shighe cii, sha er né kuma u waren akaa a á va er la cii, man né tile sha ishigh ki Wan u or yô.” (Luka 21:34-36) Doo u se wa ikyo sha kwaghwan u Yesu ne. Sha ci u nyi? Sha ci u ior mba Yehova Aôndo man “Wan u or” Yesu Kristu a lumun a ve yô, mba a ishimaveren i va waren mkur u tar u Satan ne shi va lun ken tar u he u kpilighyol u ú soon van la.—Yohane 3:16; 2 Peteru 3:13.

^ par. 4 Wea soo u seer fan er iti i Yesu igen i lu Mikael yô, nenge ken Ngeren u Seer u a lu sha peeji 218-219 la.