Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Bibilo Tese Ér Nyi Jimi?

 ITYOUGH PUE KAR UTAAN

Mcivir U Aôndo A Lumun A Mi La

Mcivir U Aôndo A Lumun A Mi La
  • Ka ukwaghaôndo cii ve eren ishima i Aôndo yee?

  • Se er nan ve se fa kwaghaôndo u mimi?

  • Ka unô ve lu civir Aôndo sha mimi sha tar nyiana?

1. Aluer se civir Aôndo sha gbenda u mimi yô, se zua a mbamtsera mba nyi?

KWAGH wase gba Yehova Aôndo ishima tsung je, nahan a soo ér se zua a mtsera sha gbenda u a lu tesen se sha dooshima la. Aluer se civir un sha gbenda u mimi yô, a saan se iyol shi se palegh mbamzeyol kpishi ken uma kpaa. Una haa se iveren shi una wase se kpaa. (Yesaia 48:17) Nahan kpa, ukwaghaôndo gema mba kpishi mba ve senge ér mba tesen mimi sha kwagh u Aôndo yô. Kpa igbenda i ve pasen or u Aôndo a lu man kwagh u a soo hen a vese la kaha.

2. Se tôv se fa gbenda u mimi u civir Yehova la nena, man ka ikyav i tesen i nyi ia wase se u kaven kwagh ne wang na?

2 U er nan ve u fa gbenda u mimi u civir Yehova? Saa u hen u fa atesen a hanma kwaghaôndo, u tôô a u kar sha ukwaghaôndo mbagenev keng ve u fa gbenda u mimi u civir Yehova ga. kwagh u u er yô, ka u henen kwagh u Bibilo i tese sha kwagh u mcivir u mimi jim jim la. U tesen ikyav yô: Ityar kpishi ngi a mzeyol sha kwagh u jebu inyar. Aluer i wa u tom u paven inyaregh ki dedoo veren kposo a jebu inyar nahan, u er u nena? U za vande tôvon fan hanma ityô inyar i i̱ lu jebu inyar cii ve u hii u yee? Ei. A hemba doon aluer u tôv u fa er inyaregh ki dedoo ki lun yô. U tôvon u faan inyaregh ki dedoo kira yô, hanma jebu inyar i u nenge a mi cii u kera lan ga. Sha kwagh u kwaghaôndo kpa kape i lu je la, aluer se fa u mimi la yô, ukwaghaôndo mbaaiev mbara kpa se kera lan ve ga.

3. Yesu yange kaa ér aluer se soo ser Aôndo a lumun a vese yô, kanyi i gbe u se er keng ne?

 3 Ka hange hange u se civir Yehova sha gbenda u a lumun a mi la. Ior kpishi na jighjigh ér ukwaghaôndo cii mba eren ishima i Aôndo, kpa Bibilo tese nahala ga. Gba u se er kwagh a hemba u kaan sha zwa di tsô ser se mba Mbakristu la. Yesu ngise kaa ér: “Ka hanma or u nana kaa a Mo er, Tere! Tere! man nana nyôr sha tartor u Sha ga, saa u nan eren ishima i Terem u A lu Sha yô.” Nahan yô, saa se hen se fa kwagh u Aôndo a soo hen a vese la shi se eren un keng ve Aôndo una lumun se ye. Yesu yila mba ve eren ishima i Aôndo ga mbara ér “mbavendanatindi.” (Mateu 7:21-23) Kwaghaôndo u aiegh ngu a kwagh u injaa môm ga di vough er jebu inyar kpa i lu a iwasen ga nahan. U hemban vihin cii je yô, kwaghaôndo u aiegh ka kwagh u timin a tim or jim jim.

4. Inja i mkaanem ma Yesu a er sha kwagh u igbenda i ihiar la ér nyi, man igbenda shon ngi zan hana man hana?

4 Yehova na hanma or u nan lu sha tar cii ian i zuan a uma u tsôron. Kpa cii ve se zua a uma u tsôron ken Paradiso yô, gba kpee u se civir Aôndo sha gbenda u vough, shi se eren akaa a a lumun a mi la ken uma wase. Kwagh ka a er i vihi yô, ior kpishi venda u eren kwagh ne nahan. Ka nahan ve Yesu yange kaa ér: “Nyôr nen hen hunda u hogholoo, gadia gbenda u zan ken mtim la gbangese, ngu bele bele kpaa, man ior mba ve nyer her yô, ve ngee tsô. Gadia hunda hoghor, gbenda kpaa imbishi u u ze sha uma la, mbazuan a mi mba kpeghee tsô.” (Mateu 7:13, 14) Kwaghaôndo u mimi una za a or ken uma u tsôron, kpa kwaghaôndo u aiegh yô una za ken mtim. Ishima i Yehova yô, ka u or môm tsô nana de timin ga, ka nahan ve a lu nan ior ian hanma ijiir i ve lu cii ér ve hen kwagh na ye. (2 Peteru 3:9) Nahan yô, gbenda u se civir Aôndo la ua va se a uma gayô ua za a vese ken ku.

ER SE FA KWAGHAÔNDO U MIMI LA

5. Se er nan ve se fa mba ve eren kwaghaôndo u mimi laa?

5 Se er nan ve se zua a ‘gbenda u zan ken uma’ laa? Yesu  yange kaa ér mba ve eren kwaghaôndo u mimi la cii una bende a uuma vev. A kaa wener: “Ka sha atam a ve man né fa ve ye. . . . Kape Hanma kon u injaa u um atam a injaa je ra.” (Mateu 7:16, 17) U ôron sha gbenda ugen yô, a fa mba ve eren kwaghaôndo u mimi la sha jighjigh ve u nan man sha aeren ve. Shin er mbacivir Aôndo sha mimi la kpa ve yen, shi ashighe agen ka ve er akaa i za kpe nahan kpa, ve cica cii mba keren u eren ishima i Aôndo. De se time sha atôakaa ataratar a i fe ior mba ve eren kwaghaôndo u mimi a mi yô.

6, 7. Mbatomov mba Aôndo mba nengen Bibilo nena, man Yesu ver ikyav sha gbaa ne nena?

6 Mbacivir Aôndo sha mimi mba haren atesen a ve sha Bibilo. Bibilo kaa ér: “Gadia icighanruamabera cii ka Aôndo A ne i nger ye. Ngu a inja sha ityesen man sha mkôôm man sha myange man sha myese u ken perapera kpaa, sha u or u Aôndo nana̱ kuma nana̱ lu a agoyol sha ci u hanma tom u dedoo.” (2 Timoteu 3:16, 17) Apostoli Paulu yange nger anmgbianev nav mba ken Kristu, kaa ér: “Zum u ne ngohol kwaghôron u Aôndo u ne ungwa hen vese la yô, ne rumun un er ka kwaghôron u ior ga, kpa er ka kwaghôron u Aôndo man kape i lu kpaa je la.” (1 Mbatesalonika 2:13) Nahan yô, atesen man aeren a kwaghaôndo u mimi har sha mhen u ior shin aeren a uter ga. A har sha Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la, ka Bibilo je la.

7 Yesu yange ver se ikyav i dedoo sha kwagh ne, un kpa har atesen na sha Mkaanem ma Aôndo. Yange er msen hen Ter na u sha, kaa ér: “Ka kwaghôron wou je a lu mimi ye.” (Yohane 17:17) Yesu na Mkaanem ma Aôndo jighjigh, man hanma kwagh u tesen cii zua sha kwagh u i er ken Ruamabera yô. Ashighe kpishi Yesu kaan ér: “I nger er.” (Mateu 4:4, 7, 10) Una ôron nahan maa a ôr kwagh u i nger ken ruamabera la. Kape mbatomov mba Aôndo nyian kpa ve tesen mbamhen vev ga je la. Ve na jighjigh ér Bibilo ka Mkaanem mba Aôndo, nahan atesen a ve cii har sha Bibilo.

8. U civir Aôndo la wa nyi man nyi kere?

 8 Mba ve eren kwaghaôndo u mimi la mba civir Yehova tseegh, shi mba pasen iti na kpaa. Yesu kaa ér: “Civir Ter, Aôndo wou, ka Un tseegh er Un tom ye.” (Mateu 4:10) Sha nahan yô, mbatomov mba Aôndo mba civir ma orgen ga saa Yehova tseegh. Mcivir ne wa u pasen ior mbagenev inja i iti i Aôndo u mimi man kwagh u a lu la kpa ker. Ekesodu 6:3 kaa ér: “M ande hen Aberaham man Isaka man Yakob, Mo Aôndo Uhembanagee, kpa iti Yam i TER (ka Yehova je la) ne yô, ve fa ga.” Yesu ver se ikyav i wasen mbagenev sha u ve fa Aôndo, gadia a er msen ér: “M pase iti You hen ior mba U tsough ve shin tar ne, U nem la.” (Yohane 17:6) Mbacivir Aôndo sha mimi nyian kpa dondo ikyav na la, mba pasen ior mbagenev kwagh u Aôndo kua mbaawashima nav man aeren a na kpaa.

9, 10. Ka sha igbenda i nyi nahan Mbakristu mba mimi ve tesen ér ve doo ayol a ve?

9 Mbatomov mba Aôndo doo ayol a ve sha mimi, shi mba tangen iyol kpaa ga. Yesu kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yohane 13:35) Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara doo ayol a ve sha imba gbenda ne. Dooshima u Aôndo la urugh ior mba imôngo kangenaa ken mzough u anmgbianev, nahan ve de ér mpav a lu hen atô ve sha ci u mkposo u kwavyolough shin zwa shin tar u ve dugh her la ga. (Mbakolose 3:14) Kpa mba ve eren kwaghaôndo u aiegh yô mba a imba mzough u anmgbianev u dooshima a dumbur ker la ga. Er nan ve se fe ser ka nahana? Se fa kwagh ne nahan gadia mba woo ayol a ve sha ci u ayôôso a hen atô u tar ungun a tar ungura man kwagh u mbavia a mbavia kpaa. Mbakristu mba mimi mba tee ikyav mbi utyaav mba za nenge num, mba woo anmgbianev vev mba ken Kristu shin ior mbagenev ga. Bibilo kaa ér: “Ka sha kwagh ne man i pase ônov mba Aôndo a ônov mba diabolo ye; hanma or u nan eren perapera ga yô, nan due hen Aôndo ga, man shi u anmgbian u nan a doo nan ishima ga la kpaa. . . . Ka u ma se doo ayol a ase, i̱ de luun  er Kain u a due ken Orbo man a wua anngô na la nahan ga.”—1 Yohane 3:10-12; 4:20, 21.

10 Sha mimi yô, dooshima u mimi la saa sha u palegh u wuan mbagenev tseegh tsô ga. Mbakristu mba mimi mba tangen iyol ga, ka ve yar tom a shighe ve man tahav vev kua inyaregh vev u wasen ayol a ve shi taver ayol a ve asema kpaa. (Mbaheberu 10:24, 25) Mba wasen ayol a ve shighe u kwagh a tser anmgbianev vev yô, shi mba eren kwagh a ior mbagenev sha mimi kpaa. Jighilii yô, mba dondon kwaghwan u Bibilo u a kaa ér “eren nen akaa a doon a ior cii” la.—Mbagalatia 6:10.

11. Er nan ve i lu hange hange u lumun Yesu Kristu ér ka sha ikyev na Aôndo a ve a myomo?

11 Mbakristu mba mimi lumun Yesu Kristu ér ka sha ikyev na Aôndo a ve se a myom ye. Bibilo kaa ér: “Myom ngu ken ma or ugen kpaa ga; gadia ma iti igen i i ne ior i á yima se a mi keng yô, ngi sha won kpaa ga.” (Aerenakaa 4:12) Er se vande nengen ken Ityough ki sha 5 la nahan, Yesu yange na uma na ér a lu iwom sha ci u uumace mba ungwan tindi. (Mateu 20:28) Heela tseegh ga, ka Yesu a lu Tor u Tartor u Aôndo u ua hemen tar cii la ye. Man Aôndo kaa ér aluer se soo u zuan a uma u tsôron yô, saa se ungwan imo i Yesu shi se dondon ityesen na kpaa keng. Ka nahan ve i kaa ken Bibilo ér: “U nan ne Wan jighjigh yô, nan ngu a uma u tsôron; kpa u nan hembe Wan ato yô, nana nenge a uma ashe ga” ye.—Yohane 3:36.

12. U lun ior i tar ne ga la wa nyi man nyi kere?

12 Mbacivir Aôndo sha mimi mba ior i tar ne ga. Zum u i kôr Yesu i za a na hen Pilatu, orhemen u ken Roma la, a kaa ér: “Tartor Wam ka u shin tar ne ga.” (Yohane 18:36) Mbadondon mba Yesu mba mimi vea lu han han sha tar kpa ka sha ikyev i Tartor u sha la ve lu ye, nahan mba lu paleghaa sha akaa a patii a tar ne. Mba we ave sha inium i tar u nenge la ga. Nahan kpa, mbacivir Yehova mba yangen ior u eren akaa a ve tsough u eren la ga, vea soo u nyôron pati shin tilen ishangen shin haan ishangen kpa, ka kwagh u ve tsough u eren di je la.  Shin er mbacivir Aôndo mba mimi ve we ave sha akaa a patii ga nahan kpa, mba kor tindi. Sha ci u nyi? Sha ci u Aôndo wa ve tindi ken Mkaanem nam ér, ve “ungwan imo” i tahav mbu gomoti ‘mbu ve lu mbu sha ikyev la.’ (Mbaromanu 13:1) Kpa, zum u ugomoti mba tar ne ka vea kaa ér mbacivir Yehova mba mimi ve er kwagh u a hendan a atindi a Aôndo yô, ve ôr ier i mbaapostoli kpa yange ve ôr nahan, ér: “Ka u se hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—Aerenakaa 5:29; Marku 12:17.

13. Mbadondon mba Yesu mba mimi mbara mba nengen Tartor u Aôndo nena, nahan mba eren nyi kwagha?

 13 Mbadondon mba Yesu mba mimi mba pasen ér ka Tartor u Aôndo tseegh u lu ishimaverenkeghen i uumace cii ye. Yesu yange tsengaôron ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” (Mateu 24:14) Mbadondon mba Yesu mba mimi mba we ior kwagh ér ve har sha mbahemenev mba uumace sha u ve sôr mbamzeyol vev ga, kpa mba pasen ve ér ka Tartor u Aôndo u sha la tseegh ua yima uumace ye. (Pasalmi 146:3) Yesu tese se u eren msen sônon gomoti u vough la, a kaa ér: “Tartor Wou u̱ va, i̱ er ishima You shin tar kpaa vough er i eren i Sha nahan.” (Mateu 6:9, 10) I tsengaôron ken Mkaanem ma Aôndo ér Tartor u sha la “ua hembe ityartor igen [i i lu hegen] ne cii avur avur, ua tim i, kpa u yô, ua lu gbem sha won.”—Daniel 2:44.

14. Ka hanma nongo u kwaghaôndo u ne jighjigh wer ngu eren akaa a i gbe u mbacivir Aôndo sha mimi vea eren laa?

14 Hen sha atôakaa a se sember timen sha mi ne, nahan pine iyol you wer: ‘Ka hanma nongo u kwaghaôndo u har atesen a u sha Bibilo shi u pasen mbagenev iti i Yehova? Ka hanma nongo u lu a dooshima u sha inja i Aôndo laa, u ne Yesu jighjigh, u lu ior i tar ne ga, shi u pasen ér ka Tartor u Aôndo tseegh u lu ishimaverenkeghen i uumace? Ken iniongo i kwaghaôndo i i lu sha tar ne cii, ka u hana u eren akaa ne cica ciilii?’ Ikyav tese wang ér ka Mbashiada mba Yehova.—Yesaia 43:10-12.

U ER NENA?

15. Dugh u se nan jighjigh ser Aôndo ngu la sha yô, kanyi igen kpa Aôndo a soo ér se̱ ere?

15 Aluer u na jighjigh wer Aôndo ngu tseegh tsô maa u fatyô u kaan je wer u ngu eren ishima na ga. Kera je kpa Bibilo kaa ér ujijingi mba bov je kpa na jighjigh ér Aôndo ngu. (Yakobu 2:19) Kpa mba eren ishima i Aôndo ga, nahan Aôndo lumun a ve ga. Aluer se soo ser Aôndo a lumun a vese yô, saa  se na jighjigh ser ngu, shi se eren ishima na kpaa keng ve una lumun a vese ye. Shi gba u se undu kwaghaôndo u aiegh, se dondo mcivir u mimi.

16. Gba u se er nyi sha kwagh u nyôron nongo a kwaghaôndo u a aiegh laa?

16 Apostoli Paulu kaa a vese ér mayange je se de nyer iyol ken mcivir u aiegh ga. A nger ér: “Due nen ken atô ve kera, lu nen kposo, kape Ter A kaa la, kwagh u hôngorough kpaa, de benden nen ave ga. Nahan Mo Me rumun ne.” (2 Mbakorinte 6:17; Yesaia 52:11) Nahan yô Mbakristu mba mimi mba palegh nyityô kwagh i i gbe i zough a mcivir u aiegh cii.

17, 18. “Zegebabilon” kanyi, man er nan ve i hingir torough torough u se ‘due ken a na kera?’

17 Bibilo tese ér ukwaghaôndo mbaaiev cii mba vegher u “Zegebabilon.” * (Mpase 17:5) Iti ne umbur se kwagh u gar u Babilon u sha ayange a tsuaa, hen ape kwaghaôndo u aiegh hii zum u Mngerem ma Deemee ma sha ayange a Noa va kar kera la. Atesen kua aeren aa dumbur ken ukwaghaôndo mbaaiev nyian ne cii hii ken Babilon ica i gba. U tesen ikyav yô, Mbababilon yange ve civir aôndo u mbautar shin aôndo utar ken môm. Nyian ne ityesen i Mbautar la ka ityesen i vesen ken ukwaghaôndo kpishi. Kpa Bibilo tese wang ér Aôndo u mimi ngu môm tseegh, ka Yehova je la, shi i̱ tese ér Yesu Kristu ka wan na. (Yohane 17:3) Shi Mbababilon yange ve na jighjigh ér orumace ngu a uma u kpen ga, u or ka nana kpe kpa a war a za yaan ican ken ijiir i mtsaha yô. Nyian kpa ukwaghaôndo kpishi na jighjigh ér uma kpen ga, shin jijingi ngu ken or u ka a war ku a za yaan ican ken igyamusu yô.

18 Er mcivir u Babilon u sha ayange a tsuaa la yange samber sha tar wuee yô, a fatyô u kaan ér Zegebabilon u ainge ne kpa ka tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii. Man Aôndo tsengaôron ér a tim tartor u kwaghaôndo u aiegh ne  kera. (Mpase 18:8) U nenge er i doo u u lu paleghaa a hanma vegher u Zegebabilon kpa? Yehova Aôndo soo ér we u ‘due ken ana kera’ fefa er shighe a lu her ne.—Mpase 18:4.

Aluer u ngu civir Yehova a ior nav imôngo yô, kwagh u u zua a mi la una gema a hemba nyityô kwagh i ia saa u cii

19. Aluer u civir Yehova yô, kanyi u zua a mini?

19 Alaghga er u tsough wer u kera zaan kwaghaôndo u aiegh ga yô, ior mbagenev vea pav a we. Kpa aluer u ngu civir Yehova a ior nav imôngo yô, kwagh u u zua a mi la una gema a hemba nyityô kwagh i ia saa u cii. U zua a anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken jijingi, di er mbahenen mba Yesu yange ve undu akaa agen ve dondo un ve ve zua a akaa a dedoo nahan. We kpa u lu ken zege tsombor u Mbakristu mba mimi umiliôn umiliôn mba ve lu sha tar wuee la, u doo ve ishima sha mimi. Shi u lu a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won ken “msertar u he” la kpaa. (Marku 10:28-30 NW ) Alaghga ken hemen yô, ior mba yange ve pav a we sha ci u jighjigh u nan wou la kpa vea hen kwagh u Bibilo i tese la, nahan vea hingir mbacivir Yehova.

20. Kanyi i lu keghen mba ve eren kwaghaôndo u mimi la ken hemene?

20 Bibilo tese ér ica a kera gba ga tsô Aôndo una tim tar u ifer ne kera, una gema a ver tar u he u perapera, man a lu Tartor na ua hemen u ye. (2 Peteru 3:9, 13) Tar la ua doo je a zua ga! Man ken tar u he u perapera la, kwaghaôndo u mimi una lu môm tseegh shi mcivir kpa una lu môm. U nenge wer doo u u er kwagh sha kwaghfan sha u nôngon tsung nyôron nongo a mba ve civir Aôndo sha mimi la hegen ga he?

^ par. 17 Aluer u soo u seer zuan a iwanger er i hii ve Zegebabilon a til sha ityough ki tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii yô, nenge ken Ngeren u Seer u a lu sha peeji 219-220 la.