Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Bibilo Tese Ér Nyi Jimi?

 ITYOUGH ITIANKARIHIAR

Ishimaverenkeghen Ngi sha ci u Mbadoon We Ishima Mba Ve Kpe La

Ishimaverenkeghen Ngi sha ci u Mbadoon We Ishima Mba Ve Kpe La
  • Er nan ve se fe ser mimi je a va nder ior shin kuu?

  • Yehova nenge kwagh u va nderen mbakpenev la nena?

  • Ka unô a va nder ve?

1-3. Ka orihyom u nyi a lu zendan se ciili, man hii nan ve u timen sha kwagh u Bibilo i tese la una na a pever se iyolo?

TÔÔ wer ú ngu yevese orihyom wou u bo u bo. Ngu a agee hemba ú, shi a hemba ú ayem kpaa. Ú fa er kunya u ker un a or môm môm ga yô, sha ci u ú vande nengen a wua azende ou agen kpaa. Ú ngu nôngon sha a fatyô wou cii wer ú yevese ú gba ica a na, kpa ngu hemban van a va ikyua a we cii. Ka inja er ú ngu ape waren ga nahan. Fese nahan maa or va ande u nana yima ú yô. Or ne gema ngu a agee hemba orihyom wou la yem zende zende, shi nan tôndo zwa ér nana wase ú kpaa. Nenge imba er a pever we iyol la sha wono!

2 A fatyô u kaan ér imba orihyom la ngu zendan we. Man ka we tseegh ga, ka se cica cii. Er se vande henen ken ityough ki ki kar kira nahan, Bibilo yila ku ér ka orihyom. Mô wase môm kpa nana fatyô u yevese orihyom ne waren, shin hemban un ga. Se mbagenev kpishi se nenge orihyom ne wua ior mba doon se ishima. Kpa Yehova ngu a tahav hemba ku ica je. Ka un a lu Oryiman u lun a dooshima u a we iyol a kegh a kegh u zôhôn orihyom la ye. Man á tôndo zwa ér una tim orihyom ne kera gbem sha won. Bibilo tese ér: “Orihom  u masetyô u á tim un kera yô, ka ku.” (1 Mbakorinte 15:26) Sha kpôô yô, ka loho u dedoo je la!

3 De se sav timen sha er orihyom ne ka una bende a vese ve i lu se ken ishima la. U timen sha mi la una wase se se kav kwagh ugen u una na se msaanyol yô. Nenge ase yô, Yehova tôndo zwa ér mbakpenev vea hide a lu uma. (Yesaia 26:19) A nder ve vea hide a lu uma her. Ka ishimaverenkeghen i mnder u shin ku je la.

SHIGHE U OR U DOON SE ISHIMA NAN KPE YÔ

4. (a) Ieren i Yesu sha kwagh u ku u or na u doon ishima la tese se nyi sha mlu u ka i lu Yehova ken ishima laa? (b) Ka ikyar i injaa i nyi yange Yesu ya?

4 I lu nahan or u doon we ishima nan saa ku vee? Mnyoon man ijungwen man lanshima ka ve na yô, i lu ú inja vough er kwagh hemba ú nahan. Nahan ka hen shighe u i hembe doon u se ker msurshima ken Mkaanem ma Aôndo je la. (2 Mbakorinte 1:3, 4) Bibilo wase se u fan er Yehova man Yesu ve nengen ku la. Yesu u a bee Ter na sha hanma gbenda cii la fa er or ka nana kpe or ve i lu nan ken ishima la. (Yohane 14:9) Zum u Yesu lu ken Yerusalem la, zaan Lasaru man anmgbianev nav mbakasev, Maria man Marta mba ve lu ken gar u Betani ica ga a Yerusalem la inya. Nahan maa ve hingir azende a na kôôsôô je. Bibilo kaa ér: “Marta man anngô na u kwase kua Lasaru ve doo Yesu ishima.” (Yohane 11:5) Kpa er se hen ken ityough ki ki kar la nahan, Lasaru va kpe kera.

5, 6. (a) Yesu yange za kohol tsombor u Lasaru kua azende na vaan ku na yô, un di er nena? (b) Hii nan ve mliam ma Yesu vaa mara ma lu kwagh u taver se ishima?

5 Er ijende i Yesu saa ku nahan lu un ken ishima nena? Ngeren la kaa a vese ér, Yesu za kohol anmgbianev mba Lasaru man azende a na vaan un. Tsô er Yesu nenge ve lu vaan nahan, kunya kôr un. “Sôô Un ken ishima, ishima ta un kwe kpaa.” Ngeren la shi za hemen kaa ér, “Yesu vaa.” (Yohane 11:33, 35) Mliam ma Yesu vaa la tese ér a ban a  ishimaverenkeghen shinii? Mayange ga cii. Jighilii yô, Yesu fa je ér kwagh u kpilighyol sôôn eren. (Yohane 11:3, 4) Nahan kpa, mnyoon man ijungwen i ku u ve a mi la kôr un ken ishima.

6 A fatyô u kaan ér mliam ma Yesu vaa la taver se ishima. Ma tese se ér Yesu vea Ter na Yehova cii ve kôr ku ihyom. Kpa Yehova una fatyô u nôngon a orihyom la shi hemban un kpaa! De se nenge kwagh u yange Aôndo na Yesu tahav ve er la.

“LASARU, DUE KEN WON!”

7, 8. Hii nan ve sha mnenge u orumace yô, ishimaveren lu i Lasaru una nder ga, kpa Yesu gema er nyi?

7 Í ii Lasaru ken bar, nahan Yesu kaa ér i tôô iwen í í cir sha zwa bar la kera. Kpa Marta venda, sha ci u Lasaru kpe tsa kuma ayange a nyiin, nahan hen ér una hii u hôôn human hen shighe la. (Yohane 11:39) Sha mnenge u orumace yô, shi ishimaveren lu kpa?

Mnder u i nder Lasaru shin ku la va a iember kpishi.—Yohane 11:38-44

8 Kpa mba menger iwen la kera yô, Yesu yila sha imo i genger genger ér: “Lasaru, due ken won!” Nahan nyi kwagh i ere? “Tsô un u a kpe la due.” (Yohane 11:43, 44) Ú fatyô u gbidyen kwar nengen er yange a saan ior mbara iyol kpa? Lasaru yange una lu anngô ve shin ijende ve shin orwanndor a ve kpa, kwagh u ve fa yô Lasaru kpe. Kpa nenge ase or u doon ve ishima shon môm môm ne shi hide tile hen atô ve. Kwagh la yange una doo ve je a zua ga. Ve mbagen kpishi yange vea kuve Lasaru je ka u henen a hen ga. Nenge imba er í hemba ku la sha wono!

Eliya nder wan u kwasecôghol shin ku.​—1 Utor 17:17-24

9, 10. (a) Yesu yange pase pe un zough a tahav mbu nderen Lasaru shin ku la nena? (b) Ka mbamtsera mbagen mba nyi se zua a mi sha u ôron ngeren mba ken Bibilo mba ve er kwagh u mnder u shin ku laa?

9 Yesu yange tese ér lu sha tahav nav un er ivande i kpilighyol la ga. A pase ken msen u er cii ve mase yilan Lasaru ér a due ken won la ér ka Yehova jighilii a nder Lasaru shin ku ye. (Yohane 11:41, 42) Lu kwa ne tseegh Yehova yar tom a tahav nav sha imba gbenda ne nahan ga. Mnder u i nder Lasaru  shin ku la lu môm ken atô u iorov mba utaankarunyiin mba i nder ve shin ku, i nger kwagh ve ken Bibilo la di tsô. * Ka i saan iyol kpishi u ôron ngeren mban shi timen sha mi kpaa. Ve tese ér Aôndo sangen a sange ga, gadia ior mba i nder ve la kua mbaganden man mbayev man nomso man kasev man Mbaiserael man mba ve lu Mbaiserael ga kpaa cii. Í pase ken ngeren mbara nahan cii ér yange saan ior mba i nder ior vev la iyol kpen kpen je! U tesen ikyav yô, zum u Yesu nder wanyekwase u kiriki shin ku yô, ‘saan mbamaren mba wankwase shon iyol je zua ga.’ (Marku 5:42) Sha kpôô yô Yehova yange na ve iember i a tsa kpa a hungur ve ga yô.

Apostoli Peteru nder kwase Kristu ugen, iti na ér Dorka.—Aerenakaa 9:36-42

10 Nahan kpa, ior mba Yesu nder ve mbara cii shi va hide kpe kera. Ngun tese ér yange ityôkyaa lu i nderen ve ga shinii? Mayange ga. Ngeren mba ken Bibilo mban pase mimi mba injaav, shi ve na se ishimaverenkeghen kpaa.

KWAGH U SE HEN KEN NGEREN MBA VE ER KWAGH U MNDER U SHIN KU LA

11. Kwagh u mnder u shin ku u Lasaru la pase mimi u i nger ken Orpasenkwagh 9:5 la nena?

11 Bibilo tese ér mbakpenev “fa ma kwagh ga.” Ve kpe, mba uma mape môm ga. Kwagh u Lasaru la pase mimi ne wang. Er í nder Lasaru shin ku hingir uma la maa gba ôron ior akaa a kpilighyol, pasen ve mlu u sha? Shin lu tan ve mciem iyol sha u ôron va akaa a cieryol sha kwagh u igyamusu? Ei. Ijiir i môm kpa i nger ken Bibilo ér Lasaru ôr ambaakaa la ga. Ken ayange a anyiin á a kpe la, yange “fa ma kwagh ga.” (Orpasenkwagh 9:5) Jighilii yô, Lasaru lu yaven shin ku.—Yohane 11:11.

12. Hii nan ve se fe doo doo ser mimi je yange i nder Lasaru shin kuu?

12 Kwagh u Lasaru la shi tese se ér mnder u shin ku ka kwagh u mimi, u ngu wer ka di kwaghalôm tsô ga.  Yesu yange nder Lasaru ior kpishi nenge. Mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve kôr Yesu ihyom je kpa nyiman ivande ne ga. Kpa ve gema ve kaa a kaa ér: “Sé er nana, gadia Or ne [Yesu] ngu eren uivande kpishi.” (Yohane 11:47) Ior kpishi za u za nengen a or u i nder un ne. Kwagh ne na yô, ve kpishi ve na Yesu jighjigh. Kwagh u Lasaru la lu tesen ikyav wang je ér lu Aôndo tindi Yesu ye. Ikyav ne due tseer tseer je yô mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mbagenev lu keren gbenda u wuan Yesu man Lasaru.—Yohane 11:53; 12:9-11.

13. Ka ityôkyaa i nyi se lu a mi i nan jighjigh ser mimi je Yehova una fatyô u nderen mbakpeneve?

13 Aluer or na jighjigh a mnder u shin ku nahan nan er ka kwaghbo? Ei, gadia Yesu kaa ér shighe ngu van u a va nder “mba ve lu shin iwar cii” yô. (Yohane 5:28) Ka Yehova a lu Orgban u hanma uma cii ye. Nahan taver u nan jighjigh ér shi una hide a gba uma? Jighilii yô, hanma kwagh cii har sha er Yehova una umbur mba ve kpe la. Una umbur mba doon se ishima mba ve kpe mbara kpa? Asan nga sha je gande ôron, kpa, Aôndo na hanma ishan iti! (Yesaia 40:26) Nahan Yehova una fatyô u umbur mba doon se ishima mba ve kpe mbara cii vindi vindi, man una nder ve vea hide a lu uma kpaa.

14, 15. Er i tese ikyav sha kwagh u Yobu yange ôr la nahan, ka Yehova ken ishima nena sha kwagh u va nderen mbakpenev shin ku laa?

14 Kpa Yehova nenge kwagh u va nderen mbakpenev la nena? Bibilo tese ér sar un u va nderen mbakpenev. Orjighjigh Yobu yange pine ér: “Aluer or á kpe yô, shi nana lu uma?” Yobu lu ôron kwagh u keghen shin uwar zan zan shighe u Aôndo una kar umbur un la. Á kaa a Yehova ér: “Ú yila, mo me gema me vengese; tom u ave Ou ua sar U.”—Yobu 14:13-15.

15 Hen ase sha kwagh ne yôô! Jighilii yô, sar Yehova u hiden nderen mba ve kpe mbara. Er se fe ishima i Yehova sha kwagh ne nahan, ishima gba se shimi gaa? Kpa mnder u a va nder ior shin ku la una lu nena? Ka unô a nder ve, man a lu hana?

 “MBA VE LU SHIN IWAR CII”

16. A nder mbakpenev vea lu uma shin tar ken nyi mlu nahana?

16 Akaa a i nger ken Bibilo sha kwagh u mnder u shin ku la pase se kwagh u mnder u a va nder ior shin ku ken hemen la. Ior mba i hide i nder ve la yange ve hide ve lu vea mbadoon ve ishima imôngo. Kape mnder u a va nder ior ken hemen la kpa una lu vough je la—kpa ngula una hemba doon cii. Er se hen ken Ityough ki sha 3 la nahan, awashima u Aôndo yô ka u geman tar cii u hingir paradiso. Nahan a nder mbakpenev ér ve hide ve lu uma shin tar u ú iv a ityav man ifer man angev ne ga. Vea zua a ian i lun uma gbem sha won shin tar ne ken bem, shi vea lu saan saan kpaa.

17. Mnder u shin ku la una samber nan je?

17 Ka unô a va nder ve? Yesu kaa ér ‘mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo Na [Yesu], vea due kpaa.’ (Yohane 5:28, 29) Mpase 20:13 kpa ôr kwagh za nahala, í kaa her ér: “Zegemnger na mbakpenev mba ve lu shin a na la. Ku man Hade kpaa na mbakpenev mba ve lu shin ve la.” Ishember i̱ “Hade” la i̱ tile sha ityough ki uwar u orumace. (Nenge ken Ngeren u Seer u a lu sha peeji 212-213 la.) Iwar cica cii ia va hingir gbilin. Ior ubiliôn imôngo mba ve lu memen shin iwar la cii vea hide a lu uma. Apostoli Paulu kaa ér: ‘Ka va nderen mbaperapera kua mba ve lu perapera ga cii shin ku.’ (Aerenakaa 24:15) Inja i kwagh ne ér nyi?

A va nder ior vea hide a lu imôngo vea mba doon ve ishima cii ken Paradiso

18. Ka unô ve lu ken “mbaperapera” mba a va nder ve shin ku laa, man ishimaverenkeghen ne i bende a we nena?

18 “Mbaperapera” mba i tér heen ne kua ior mba se er kwagh ve ken Bibilo, mba ve lu uma cii Yesu mase van shin tar la. Alaghga ú lu henen kwagh u Noa man Aberaham man Sara man Mose man Rutu kua Eseter man mbagenev kpaa. Í ôr kwagh u nomso man kasev mba jighjigh mban mbagenev ken Mbaheberu ityough 11. Kpa “mbaperapera” mban kua mba civir Aôndo mba ve kpe sha ayange ase ne kpa ker. Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku ne na yô, se mba kera cie ku ga.—Mbaheberu 2:15.

19. Ka unô ve lu “mbaperapera ga,” man ka ian i nyi Yehova a ne ve?

 19 Man gema ior mba ve civir Yehova ga shi ve kuran atindi a na kpaa ga, sha ci u ve fa kwagh na ga la di ye? Ior ubiliôn imôngo mba ve lu “mbaperapera ga” mbara cii a hungur a ve ga. Ve kpa a nder ve, a na ve ian i henen kwagh u Aôndo u mimi shi civir un kpaa. A nder mbakpenev, vea lu uma sha tar ken atô u anyom dubu la, hen shighe la a na ve ian i kohol uumace mbajighjigh mbagenev civir Yehova. Shighe la una doo je a zua ga. Ka shighe u Bibilo i yer ér Iyange i Ijirigh je la. *

20. Gehena ka nyi, man ka unô ve ze kere?

20 Kwagh ne tese ér hanma or u yange nan lu sha won tsô yô, a va nder nana? Ei. Bibilo kaa ér mbakpenev mbagenev mba ken “Gehena.” (Luka 12:5) Í zua a iti i Gehena ne ken ijiir i haan ihyôghonough ken won u Yerusalem u tsuaa la. Yange i nanden ikom i mbakpenev man ihyôghonough hen ijiir la. Mbayuda nengen mbakpenev mba i kenden ve hen ijiir la cii, ér ve kuma mba a ii ve shi a va nder ve ga. Nahan Gehena ka ikyav i injaa i tesen mtim u tsôron la. Shin er Yesu a lu a tom u ôron mbaumav man mbakpenev ijir nahan kpa, ka Yehova a lu Orjir u vesen ye. (Aerenakaa 10:42) Mayange una nder mbaaferev man ior mba ve vende u geman ishima la ga.

MBA A NDER VE VEA YEM SHA LA

21, 22. (a) Ka mnder u shin ku ugenegh u nyi a lu? (b) Ka an yange i hii nderen nan nan hingir uma ken jijingi?

21 Bibilo shi ôr kwagh u mnder u shin ku ugen kpaa. Ka mnder u a nder ior vea lu uma ken jijingi la. Ka ikyav i môm tseegh i lu ken Bibilo i̱ imba mnder u shin ku ne ye, ka mnder u Yesu je la.

22 Yange mba woo Yesu yô, Yehova de ér Wan Na u jighjigh ne a saa shin uwar ga. (Pasalmi 16:10; Aerenakaa 13:34, 35)  Aôndo nder Yesu, kpa kera lu ken iyol i orumace ga. Apostoli Peteru pase ér, ‘iyol i Kristu yô, i wua i kpa i shi i na Un uma sha Jijingi.’ (1 Peteru 3:18) Sha mimi yô, kwagh ne lu zege ivande i kpilighyol. Yesu shi hide lu uma, lu jijingi u ageegh je! (1 Mbakorinte 15:3-6) Ka Yesu lu or u hiihii u i nder un shin ku ken mlu u iengemegh ne ye. (Yohane 3:13) Kpa maa kwagh kure sha a na ga.

23, 24. Ka unô ve kohol ve hingir “anikumuile u kpeghee” u Yesu laa, man iyenge ve kuma nena?

23 Er Yesu fa ér kera shi ica ga tsô una hide a kôndo a yem sha yô, á kaa a mbadondon nav mba jighjigh mbara ér una za “sôr ijiir” sha ci ve. (Yohane 14:2) Yesu lu ôron kwagh a mba vea yem sha, vea za lu “anikumuile u kpeghee” mbara. (Luka 12:32) Ka iorov ume vea kohol vea lu annongo u kpeghee u Mbakristu mba jighjigh nee? Apostoli Yohane or ken Mpase 14:1 ér: “M shi m ver ashe, tsô nenge, Waniyôngo tile sha uwo u Shion. Ior lu a Na imôngo ve kuma dubu deri man akunduahar kar unyiin, i nger iti Na man shi iti i Ter Na sha atsul a ve.”

24 Mbakristu 144,000 mba a nder mban, mbaapostoli mba Yesu mba jighjigh mbara kpa mba ken iyenge ne. Ka hanma shighe a nder mbanaa? Apostoli Paulu nger wener a lu sha m-ande u Kristu la. (1 Mbakorinte 15:23) Er ú va hen ken Ityough ki sha 9 la nahan, se mba ken shighe la hegen. Nahan asande a mba 144,000 mba ve kpe sha ayange ase ne cii, a nder ve ave ave er ve kpe la je vea kôndo a yem sha. (1 Mbakorinte 15:51-55) Kpa gema uumace mbagenev cii yô, mba a ishimaverenkeghen i va nderen lun uma ken Paradiso shin tar.

25. Kanyi se time sha mi ken ityough ki dondon kin?

25 Sha kpôô yô, Yehova una hemba orihyom wase ku, ua kera lu ga gbem sha won! (Yesaia 25:8) Kpa, alaghga ú lu henen wer, ‘tsô mba a nder ve vea yem sha mbara vea za eren nyi?’ Vea kohol vea hingir Tartor u gomoti u dedoo sha. Se seer henen kwagh u gomoti la ken ityough ki dondon kin.

^ par. 9 Ajiir agen a i nger kwagh u mnder u shin ku yô ka, 1 Utor 17:17-24; 2 Utor 4:32-37; 13:20, 21; Mateu 28:5-7; Luka 7:11-17; 8:40-56; Aerenakaa 9:36-42 man 20:7-12.

^ par. 19 Sha u seer zuan a kwaghôron sha kwagh u Iyange i Ijirigh yô, nenge ken Ngeren u Seer u a lu sha peeji 213-215 la.