Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Bibilo Tese Ér Nyi Jimi?

 ITYOUGH PUE KAR UNYIIN

Er U Va a Msaanyol hen Tsombor Wou Yô

Er U Va a Msaanyol hen Tsombor Wou Yô
  • Kanyi or a er ve nana lu orya u fan kwagha?

  • Kwase nana er nan ve nena er ityom i kwaseya a kure doo doo?

  • Kanyi mbamaren vea er ve vea lu mbamaren mba fan kwagha?

  • Mbayev vea wase u van a msaanyol hen tsombor nena?

1. Kanyi ka i va a msaanyol hen tsomboro?

YEHOVA Aôndo soo ér tsombor wou u lu sar sar. Bibilo i i̱ lu Mkaanem Nam la pase ian i hanma or hen tsombor. Shi i̱ pase tom u Aôndo a we hanma or hen ya la kpaa. Shighe u hanma or hen ya ka nana eren tom u nan er Aôndo a tese la yô, ka i kpe hanma or cii iyol. Yesu kaa ér: “I saan mba ve ongo kwaghôron u Aôndo man ve eren sha mi kpaa la, iyol.”—Luka 11:28.

2. Msaanyol u hen tsombor har sha u se fan nyi kwagha?

2 Kwagh u a ve a msaanyol hen tsombor jighilii yô, ka u fan er ka Yehova u Yesu a yer un er “Ter Wase” la a ver hanma tsombor cii la. (Mateu 6:9) Hanma tsombor u u lu sha tar cii ngu sha ci u Ter wase u sha, man a fa kwagh u a ve a msaanyol hen tsombor je ka u henen a hen ga. (Mbaefese 3:14, 15) Nahan, kanyi Bibilo i tese er ka tom u hanma or hen tsomboro?

TSOMBOR U UUMACE DUE HEN AÔNDO

3. Bibilo ôr se mhii u tsombor u orumace nena, man er nan se fe ser i̱ er aie ga?

3 Yehova gba Adam man Ifa, ve lu uumace mba hiihii, a  zua ve ivaa, ve hingir nom man kwase. A ver ve ken paradiso—sule u Eden—a na ve zwa ér ve mar ônov. Yehova kaa a ve ér: “Mar nen kpishi, seer nen ngeen, iv nen tar.” (Genese 1:26-28; 2:18, 21-24) Kwagh ne ka kwaghalôm ga, gadia Yesu lumun a kwagh u mhii u tsombor u i er ken Genese la. (Mateu 19:4, 5) Shin er hegen se lu tagher a mbamzeyol kpishi, shi uma kpa kera ngu sha ave Aôndo atse la ga nahan kpa; de se nenge er i hii ve tsombor ua fatyô u lun saan saan yô.

4. (a) Hanma or hen tsombor nana va a msaanyol hen tsombor nena? (b) Er nan u timen sha kwagh u uma u Yesu la a lu a inja sha kwagh u msaanyol u hen tsomboro?

4 Aluer hanma or hen tsombor nan ngu dondon ikyav i Aôndo u eren kwagh a mbagen sha dooshima yô, hanma or hen ya nana lu saan saan. (Mbaefese 5:1, 2) Tsô, se mba nengen a Aôndo ga nahan se er nan ve se kav un sha wono? Se hen ieren i Yehova ken Waniunda na u a tindi un shin tar la. (Yohane 1:14, 18) Zum u Wan ne lu sha tar yô, a kav Ter na u sha la tsembelee je yô, u nengen shi veren ato a Yesu tseegh kpa lu inja er ka u lun vea Yehova shi ungwan akaaôron a Na nahan. (Yohane 14:9) Nahan, aluer hanma or nan time sha dooshima u Yesu tese, shi nan dondo ikyav na kpaa yô, hanmô wase nana va a msaanyol hen tsombor.

YESU VER NOOV IKYAV

5, 6. (a) Gbenda u Yesu a eren kwagh a tiônnongo na la ka ikyav hen noov nena? (b) Kanyi kwagh i gbe u or a er ve a de nan asorabo?

5 Bibilo kaa ér noov ve eren a kasev vev er Yesu eren a mbahenen nav nahan. Nenge ase kwaghwan u Bibilo i wene, ér: ‘Noov, kasev enev ve̱ doo ne asema di er Kristu kpaa, nongo Na doo Un ishima man A na iyol Na sha ci u u nahan. Kape noov kpaa, kasev vev ve̱ doo ve ishima keng er ayol a ve nahan la. Or u kwase u nan a doo nan ishima yô, ka iyol i nan je i doo nan ishima ye. Gadia mayange ma or nana kôr iyol i nan ihom ga kpa nan koson i shi nan kor i kpaa di er Kristu kpaa A eren a nongo Na nahan.’Mbaefese 5:23, 25-29.

6 Dooshima u Yesu lu a mi sha mbahenen nav la ka ikyav  i dedoo i í doo u noov vea dondo yô. Mbahenen mba Yesu yange ve “doo Un ishima zan zan ar sha mkur je,” ka nahan ve a na uma na sha ci ve, shin er ve lu mba asorabo nahan kpaa ye. (Yohane 13:1; 15:13) Kape noov kpa i taver ve asema je la, ér: “Kasev enev ve̱ doo ne asema, de yuwen nen ve ga.” (Mbakolose 3:19) Aluer or ngu a kwase u taver ityough nahan kanyi ia wase nan u dondon kwaghwan nee? Nana̱ umbur ér nan kpa nan eren kwaghbo, shi nana̱ umbur kwagh u i doo u nana er keng ve Aôndo a de nan a kwaghbo la. Kanyi kwagh laa? Gba u nana deen mbagenev a kwaghbo, man kwagh ne kua kwase u nan kpa keregh cii. Kwase kpaa nana̱ eren nahan. (Mateu 6:12, 14, 15) Kape i hii ve mbagenev ve ver ishenge ér ivaa i ayôôso a lu her ga yô ka mzough u iorov uhar mba ve den ayol a ve kwaghbo je la.

7. Kanyi ikyav yange Yesu ver noov sha ieren na a mbahenen nava?

7 Shi noov ve fa ér Yesu yange eren a mbahenen nav doo doo hanma shighe cii. Yange fa mbamyina vev man mbamzeyol vev kpaa. Ikyav i tesen yô, zum u ve vôr la, a kaa a ve wener: “Va nen, ne tseegh, hen ijiir i or lu ga yô, va mem nen kpeghee.” (Marku 6:30-32) Kasev kpaa doo u se nzughul a ve ga. Bibilo kaa ér, kasev ka ior mba ve ‘hembe yinan agee’ yô, nahan noov ve ‘waan ve ikyo.’ Sha ci u nyi? Sha ci u noov man kasev cii mba “mbayandyako u sha mrumun u sha mhôôn” la imôngo. (1 Peteru 3:7) Noov ve umbur ér ka jighjigh u nan ngu a na or gba kwagh hen Aôndo ye, ka kwagh u or ngu kwase shin nomsoor ga.—Pasalmi 101:6.

8. (a) Er nan ve i kaa ér nom u “kwase u nan a doo nan ishima yô, ka iyol i nan je i doo nan ishima”? (b) Hen nom man kwase yô, ikyav i u lun “iyôgh i môm” la ér nyi?

8 Bibilo kaa ér, nom u “kwase u nan a doo nan ishima yô, ka iyol i nan je i doo nan ishima ye.” Kwagh ne ngu nahan sha ci u or la vea kwase u nan ‘kera mba uhar ga, kpa ka iyôgh i môm je,’ er Yesu lu tese nahan. (Mateu 19:6) Nahan gba u vea hian a ayol a ve tseegh, vea kera hia a ior mbagenev ga. (Anzaakaa 5:15-21; Mbaheberu 13:4) Vea fatyô u eren kwagh ne aluer ve undu mkpeyol ve, mba keren mkpeyol u  orgen la yô. (1 Mbakorinte 7:3-5) Se umbur nen kwaghwan ne, ér: ‘Mayange ma or ngu u nana kôr iyol i nan ihom ga kpa nan koson i shi nan kor i kpaa di er Kristu nahan.’ Nahan gba u noov vea soo kasev vev er ayol a ve nahan, vea umbur ér vea va pase orhemen ve, Yesu Kristu kwagh u ve er la.—Mbaefese 5:29; 1 Mbakorinte 11:3.

9. Ka ieren i Yesu i nyi i tér ken Mbafilipi 1:8, man er nan ve i doo u noov vea zungwen kasev vev mhôônomo?

9 Apostoli Paulu lu ôr kwagh u “mhôônom ma kôron ma Kristu Yesu” lu a mi yô. (Mbafilipi 1:8) Mhôônom kôron Yesu a ior man kwagh ne lu ieren i kundunyol, i i doo kasev mba ve va hingir mbahenen nav la yô. (Yohane 20:1, 11-13, 16) Shi kasev kpa ka i sar ve er noov vev ma ve eren kwagh a ve kundu kundu nahan.

LU IKYAV HEN UKASE

10. Ka nena Yesu lu ikyav hen ukase?

10 Tsombor ka mzough, nahan gba u orhemen nana lu ve ua fatyô u eren tom tsembelee ye. Yesu je kpa lu a Or u nan lu Ityough sha a na yô. “Ityough ki Kristu yô, ka Aôndo” vough er ‘ityough ki kwase i gem i lu nom’ nahan. (1 Mbakorinte 11:3) Ka ikyav i dedoo je Yesu tese sha u wan iyol na sha hemen u Aôndo la, gadia se cii se mba a orhemen u se ongo nan yô.

11. Ka ieren i nyi i doo u kwaseya nana eren a nom u nana, man alaghga a lu nyi ia due ken ieren ve laa?

11 Uumace mba ve yen mban mba nenge gbeev, nahan ashighe kpishi kwagh ne ngu a na ve kera kuma u hemen uyaav vev ga. Tsô, kwaseya nana er nena? Nana de lahan nom u nan ga, shi nana de hende nom u nan kpaa ga. Aluer kwase umbur ér hen Aôndo yô, ishima i legh legh man u lun ving hemba kan kwagh u injaa nahan, a doo kpen kpen. (1 Peteru 3:4) Aluer nan umbur nahan yô, a kera lu nan ican u ungwan imo i Aôndo ga je a kua sha ashighe a taver kpaa. Shi Bibilo kaa ér: “Kwase . . . a̱ cia nom u nan.” (Mbaefese 5:33) Tsô, aluer nan lumun ér Kristu a lu ityough ki nan ga di ye? Bibilo  wa kasev mba yaav kwagh ér: ‘Ungwan nen amo a noov enev sha er aluer mbagenev ken ve, vea lu mbawan kwaghôron u Aôndo iko ga je kpa, ne urugh ve sha mlu wen la, á kera lu sha kwaghôron kpee ga, er ve nengen mlu wen u wang u cian Aôndo la yô.’—1 Peteru 3:1, 2.

12. Hii nan ve aluer kwase pase mnenge u nan sha icivir ve a lu kwaghbo ga?

12 Aluer nom u kwase la ka or u nan jighjigh shin nana lu ga kpaa, u kwase pasen mnenge u nan sha kwagh sha icivir la ka ilyahan ga cii. Alaghga mhen u nan la una lu shami, man aluer i er tom sha mi yô una fatyô u wasen tsombor la kpaa. Aberaham yô yange venda mhen u kwase na Sara va a mi u sôron mzeyol u hen tsombor la, kpa Aôndo kaa a na ér a̱ “ungwa imo [i Sara].” (Genese 21:9-12) Nahan kpa, shighe u nom nan kur kwagh ér ka kwagh u a er je ne, man kwagh la a hendan a tindi u Aôndo ga yô, kwase la nana̱ sue kwagh u nom u nan a tsough la.—Aerenakaa 5:29; Mbaefese 5:24.

Ka ikyav i dedoo i nyi Sara ver kaseva?

13. (a) Kanyi Titu 2:4, 5 a taver kasev mba ve er noov asema er ve ere? (b) Kanyi kwagh Bibilo i er sha kwagh u ya u paven man ivaapavena?

13 Kwase nana er tom taveraa ve nana fatyô u nengen sha tsombor u nan vough ye. Ikyav i tesen yô, Bibilo tese kasev mba ve er noov ér “noov vev ve̱ doo ve asema kua shi ônov vev kpaa, ve̱ lu tsev tsev, ve̱ lu wang, ve̱ sôron uya vev, ve̱ eren dedoo, ve̱ ungwan imo i noov vev, sha u i̱ de lamen sha kwaghôron u Aôndo dang ga yô.” (Titu 2:4, 5) Kwaseya shin ngô u nan lu a imba inja ne yô, tsombor u nan ua wuese nan shi nana doo tsombor u nan ishima kpaa. (Anzaakaa 31:10, 28) Kpa er tsombor u lu mzough u iorov uhar mba yinan yô, mbamzeyol mba vihin tsung mbagen vea na vea pav ya gayô vea pav ivaa. Bibilo lumun ér ior a fatyô u paven ya sha ashighe agen. Kpa, ya u paven ka kwagh u a tôô un ér ka bee kwagh ga, gadia Bibilo wa se kwagh ér: “Kwase nana̱ de dugh hen nom u nan kera ga. . . . nom kpaa, nana̱ de paven a kwase u nan ga.” (1 Mbakorinte 7:10, 11) Ka idya tseegh i lu ityôkyaa i Ruamabera a lumun ér or nana fatyô u paven ivaa ye.—Mateu 19:9.

IKYAV I DEDOO HEN MBAMAREN

14. Yesu eren kwagh a mbayev mba kiriki nena, man kanyi kwagh mbayev ve keren hen mbamaren veve?

14 Yesu eren a mbayev doo doo, nahan kwagh ne hingir ikyav i dedoo hen mbamaren. A nenge ior mbagen lu yangen mbayev u van hen a na. Tsô a kaa a ve, ér: “De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo; de kera yangen nen ve ga.” Bibilo kaa ér, maa a “kuve ve, shi A penda ve ave sha ityou kpaa, A ver ve doo doo.” (Marku 10:13-16) Er Yesu kpa ker ian i teman vea mbayev nahan, doo u we kpa ú er a ônov ou nahan ga zee? Gba u ú na ve shighe veseghee je, ka anshighe kpeghee ga. Gba u u ker shighe u ú tese ve yô, gadia ka tindi u Yehova a we mbamaren je la.—Duteronomi 6:4-9.

15. Kanyi kwagh mbamaren vea er ve vea kura mbayev veve?

15 Ifer ngi hemban samber a samber sha tar cii, nahan gba u mbamaren vea kura mbayev vev sha ikyev i ior mba keren u vihin ve iyol, er ior mba meen ve za yaven a ve sha igyosough mbara nahan. Nenge ase er Yesu lu kura mbahenen nav mba ve doo un ishima je yilan ve ér, “mbayev Av mba kiriki” la. Shighe u i kôr Yesu, kera shi ica ga u a wua un la je kpa, a ker gbenda ér mbahenen nav ve yevese ve war. (Yohane 13:33; 18:7-9) Er ú lu ormaren yô, gba u ú ver ishima sha igbenda i  Diabolo ngu a keren u vihin mbayev mba kiriki la. Gba u ú vande wan mbayev ou ago iyol tsuaa sha kwaghbo u a lu van la. * (1 Peteru 5:8) I gbe je kwagh ngu a vande anger orumace sha iyol man ken jijingi man aeren a na a dedoo imba ne nahan ga.

Kanyi mbamaren vea hen sha gbenda u Yesu eren kwagh a mbayev laa?

16. Kanyi kwagh mbamaren vea hen sha gbenda u Yesu eren kwagh a mbahenen nav mba yinan laa?

16 Hen tugh mbu kpernan Yesu á kpe la, mbahenen nav kase anyiman sha kwagh u or u nan lu orvesen yô. Kpa, Yesu nyoon ishima a ve ga, a kôôm ve sha gbenda u legh legh.  (Luka 22:24-27; Yohane 13:3-8) Aluer ú ngu ormaren yô, ú fatyô u dondon ikyav i Yesu sha gbenda u tsahan mbayev ou kpa? Sha mimi yô gba u a tsaha ve, kpa gba u a “tsaha [ve] akuma akuma,” man a lu sha ishimavihin ga cii. Doo u ú ôr kwagh a ve gagher “er mkuma u sanker” nahan kpaa ga. (Yeremia 30:11; Anzaakaa 12:18) Doo u ú kôôm wanye wou sha gbenda u yange sev a av kpa nana lumun sha zwa u nan ér tsaha la wase nan yô.—Mbaefese 6:4; Mbaheberu 12:9-11.

IKYAV HEN MBAYEV

17. Ka sha nyi gbenda Yesu ver ikyav i vough sha ci u mbayev mba kiriki?

17 Mbayev mba kiriki vea fatyô u henen kwagh ken Yesu je kpa? Vea fatyô yum! Yesu tese mbayev ikyav sha iyol na er i doo u eren kwagh sha imo i mbamaren yô. A kaa ér ka “er Ter A tesem” la mo kpa “M er akaa” ye. A za hemen ér: “M eren akaa a doon Un gbem.” (Yohane 8:28, 29) Yesu kura imo i Ter na u sha la, man Bibilo wa mbayev kwagh ér ve ungwan imo i mbamaren vev. (Mbaefese 6:1-3) Shin er i mar Yesu a isholibo shio nahan kpa, ungwan imo i Yosev man Maria, mbamaren nav mba i mar ve ken isholibo la. Kwagh ne wase u van a msaanyol hen tsombor u Yesu jimin cii!—Luka 2:4, 5, 51, 52.

18. Er nan ve hanma shighe yô, Yesu dondon imo i Ter na u sha laa, man ka ana ka i saan nan iyol zum u mbayev ka vea dondon imo i mbamaren vev nyiana?

18 Mbayev mba kiriki vea ker igbenda i vea fatyô u eren kwagh er Yesu nahan, nan mbamaren vev msaanyol kpa? Sha mimi yô, ashighe agen a taver mbayev u eren kwagh sha imo i mbamaren vev kpishi, kpa Aôndo yô kaa ér ve ungwan imo i mbamaren vev. (Anzaakaa 1:8; 6:20) Yesu dondo imo i Ter na u sha la zan zan je kua sha ashighe a taver kpaa. Kwa ugen la lu u Yesu a er kwagh u taver, u Aôndo soo ér a er yô, nahan Yesu kaa ér, “tôôm iyongo ne kera [alaghga a lu kwagh ugen u gba u una er keng yô].” Nahan kpa, Yesu er kwagh u Aôndo kaa ér a er la, sha ci u a fa ér Ter na hemba fan a na. (Luka 22:42) Aluer mbayev mba ungwan imo i mbamaren vev yô,  kwagh la una va mbamaren vev a msaanyol a kua Ter ve u sha la kpaa. *Anzaakaa 23:22-25.

Shighe u ameen a kase agumaior yô, kanyi i doo u vea hen sha mini?

19. (a) Satan ngu a mee mbayev nena? (b) Dang u mbayev una fatyô u van mbamaren a haghelaa u nyi?

19 Ngise Diabolo mee Yesu ér a er kwaghbo, nahan se fa tsô ser kape una mee mbayev mba kiriki kpaa ér ve er kwaghbo je la. (Mateu 4:1-10) Satan Diabolo fa er kwagh u kwav u or ka u doo nan ishima yô, nahan ngu a yar tom a mbakov sha u meen or, man ka i taver u palegh imba mee ne kpen kpen. Nahan nenge i doo u mbayev vea palegh u lun ijende a mbaaferev shawono! (1 Mbakorinte 15:33) Dina, wan u Yakob u kwase yange lu ijende vea ior mba ve civir Yehova ga yô, nahan zua a kwagh u lu keren yô. (Genese 34:1, 2) Hen sha er aluer or môm ken tsombor nana za nyôr iyol ken idya ve a lu ior mba nanegh ken ishima la tsô ú nenge.—Anzaakaa 17:21, 25.

KWAGH U VESEN U VAN TSOMBOR A MSAANYOL

20. Aluer se soo ser se tema i kpe se iyol hen tsombor yô, hanma or hen tsombor nana er nyi?

20 Mbamzeyol mba hen tsombor ka ve pande zum u ú lu yaren tom a kwaghwan u ken Bibilo yô. Jim je yô, u dondon imba kwaghwan la ka kwagh u vesen u van tsombor cii a  msaanyol. Nahan, ne noov, kasev enev ve doo ne ishima, shi eren nen a ve vough er Yesu kpa lu er a nongo na nahan. Ne kasev kpaa, de lahan nen noov enev ga, kpa dondo nen ieren i kwase u injaa u i er kwagh na ken Anzaakaa 31:10-31 la. Mbamaren, tese nen ônov enev kwaghfan. (Anzaakaa 22:6) Ne uter, lu nen ‘ior mba nengen sha uya enev dedoo.’ (1 Timoteu 3:4, 5; 5:8) Ne mbayev kpaa, ungwan nen imo i mbamaren enev. (Mbakolose 3:20) Hanma or hen tsombor cii i mar nan ken isholibo, gadia ve cii mba eren kwagh sha lan ashighe agen. Nahan hide nen a ayol a en ijime, man shighe u ne er kwaghbo yô, zamber nen sha kwagh u ne er u sha mi ga la.

21. Kanyi i dedoo i lu keghen se ken hemene?; man nyian je kpa se hii u ember uma hen tsombor nena?

21 Sha mimi yô, Bibilo ngi a akaawan a injaa sha kwagh u uma u hen tsombor, shi i̱ tese se kwagh u se er yô. Heela tseegh ga, i̱ tese se kwagh u tar u he u Aôndo, man paradiso sha tar u ior mba civir Yehova mba lun sar sar vea dumbur ker la. (Mpase 21:3, 4) Nenge imba er akaa a dedoo a lu keghen se ken hemen ne sha wono! Hegen je kpa, se fatyô u ember uma hen tsombor sha u dondon akaawan a a lu ken Bibilo i i̱ lu Mkaanem ma Aôndo la.

^ par. 15 Ú zua a iwasen i kuran mbayev mba kiriki ken ityough 32 ki takerada u Hen Kwagh sha Ikyev i Ortesen Uhemban La. Ka Mbashiada mba Yehova ve gber ye.

^ par. 18 Ka shighe u ormaren nan we wanye kwagh ér nana per tindi u Aôndo tseegh, nana venda kpa a lu shami ye.—Aerenakaa 5:29.