Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

ITYOUGH PUE KAR MÔM

Er Nan Aôndo A De Ér Ican i Er Ioro?

Er Nan Aôndo A De Ér Ican i Er Ioro?
  • Ka Aôndo a ne ve ior ve lu yan ican yee?

  • Ka ikyaa í nyi yange í due a mi ken sule u Edene?

  • Aôndo una sôr mbamzeyol mba ican i̱ ve uumace a mi la nena?

1, 2. Ka atsan a nyi ior ve lu yan nyiana, man kwagh ne na ior kpishi pine mbampin ér nyi?

YANGE i nôngo ityav ken tar ugen je cieryol. Ityav mbin wua kasev man mbayev kpishi. I kura ikyom ve cii í ii war môm, í nger kwagh sha ikpande i kiriki i tim sha uwar shon i ningir i yisa. Í nger ér: “Er nan ve imbakwagh ne i er yum nahana?” Ashighe agen ka mpin u kwagh ka una er, a kôr ior ken ishima ve ve pine je ne. Mpin ne ka u sha lanshima. Ior ka ve pine un sha ishima vihin shighe u ityav shin angev gayô ma aikyôr a woo or u doon ve ishima a ishô iyol yô. Shin shighe u ma aahe a er a vihi ve uya cica cii shin atsan a lu eren ve atô kposo kposo je i gande yô. Ka ve soo ér vea fa er i hii ve akaa ne a er ior vev yô.

2 Er nan ve Aôndo a de ér ican i er ioro? Aluer Yehova Aôndo hemba agee sha won cii, shi ngu Aôndo u dooshima shi ngu a kwaghfan shi ngu Aôndo u jighjigh yô, er nan ve ihyom man ifer i mgbogh shin tar yum nahana? I gbe je nahan ú pine mbampin mban iyol you vee?

3, 4. (a) Kanyi i tese ér ka kwaghbo u pinen er i hii ve Aôndo a de ér ior ve ya ican ga? (b) Yehova nenge iferkwagh man ican i yan nena?

3 Ka kwaghbo u pinen er i hii ve Aôndo a de ér ior ve ya ican yôô? Mbagenev ka ve hen ér aluer ve pine kwagh nahan yô, ior vea nenge ér mba a jighjigh u nan ga, shin ve mba ne Aôndo  icivir ga. Nahan kpa, aluer u ôr Bibilo yô, ú nenge wer ior mba civir Aôndo mba jighjigh pine mpin ne. U tesen ikyav yô, ngise Habaku pine Yehova wener: “Ka sha ci u nyi U erem m nengen a iferkwagh man m kenger icana? Gadia mtim man ipila mbam sha ishi; numsuwen ngu, man ahendan gema mough.”—Habaku 1:3.

Yehova una kar a nyityô ican i yan cii kera

4 Yehova yange tsaha Habaku, profeti u jighjigh la ér a pine un imba mpin la yumu? Ei. Aôndo na i nger kwagh u Habaku pine sha gbashima la ken Bibilo i á ne i nger la. Aôndo shi wase Habaku seer tan un iwanger sha mpin na la wanger un wang, shi seer taver jighjigh na u nan kpaa. We kpa Yehova una er kwagh a we nahan. Aluer ú umbur yô, Bibilo kaa ér “koson” we. (1 Peteru 5:7) Aôndo kôr iferkwagh ihyom man atsan a ifer i ve a mi la je hemba hanma or cii. (Yesaia 55:8, 9) Tsô, er nan ve ican i dumbur shin tar yum nahana?

ER NAN VE ICAN I DUMBUR YUM NAHANA?

5. Ka atôakyaa a nyi nahan ior ka ve na sha u pasen er í hii ve ior ve lu yan icana, kpa Bibilo kaa ér nyi?

5 Ior mba ken ukwaghaôndo kposo kposo ka ve pine mbahemenev vev man mba tesen vev ér ve ôr ve er i hii ve atsan a ngee yum yô. Ashighe kpishi ka i kaa a ve ér ka Aôndo a ne ve ior ve lu yan ican ye, shi í kaa a ve ér Aôndo tsenga veren  hanma kwagh u una va er yô; kwagh ne kua uaahe mba ve lu eren hegen ne kpaa. Í kaa a mbakpishiv ér kwagh u Aôndo cimin, or môm nana fatyô u fan kwagh na ga, shi í kaa a ve ér Aôndo woo ior kua mbayev mba kiriki kpaa ér ve za lu a na sha. Er ú vande henen nahan, mayange je, Yehova Aôndo eren iferkwagh ga. Bibilo kaa ér: “Aôndo Una er iferkwagh mayange ga, Uhembanagee kpaa Una er kpe ga.”—Yobu 3:10.

6. Er nan ve ior kpishi ve ne Aôndo ibo sha lan sha atsan a ior ve lu yan shin tar laa?

6 Ú fa er í hii ve ior ka ve na Aôndo ibo sha atsan a ior ve lu yan shin tar kposo kposo ne kpa? Ashighe kpishi ior ka ve na Aôndo Uhembanagee ibo sha ci u ka ve hen ér ka un jighilii a lu hemen tar ne ye. Ve fa mimi u hange hange u Bibilo i tese la ga. Ú hen kwagh u mimi u Bibilo i er la ken Ityough 3 ki takerada ne. Or u nan lu hemen tar ne jighilii yô, ka Satan Diabolo.

7, 8. (a) Tar ne ngu eren anza a un shon u a lu hemen ú la nena? (b) Mlu u uumace ve lu vough ga kua “shighe man aikor” seer van a ican nena?

7 Bibilo pase se wanger wanger ér: “Tar cii ngu sha ikev i Orbo.” (1 Yohane 5:19) Ú nenge nahan kwagh u Bibilo i er ne ka mimi ga he? Tar ne ngu eren aeren a jijingi u í nengen a mi ga, u a lu “tsughun tar cii” la. (Mpase 12:9) Satan ker ior ihyom shi tsughun ior shi tswamen ior kpaa. Nahan ihyom i kôron man icugh man tswam de ishar shin tar u u lu sha ikyev na ne. Ka ityôkyaa i môm i i ne ve ican i yan i ngee shin tar yum je ne.

8 Se vande timen sha ityôkyaa i sha uhar i i ne ve ican i yan i ngee yum ne ken Ityough ki sha 3, i kaa ér uumace mba yan ican sha ci u mba vough ga, shi mba mbaasorabo hii shighe u ihyembeato hii ken sule u Eden la je. Uumace mba ve lu mbaasorabo ne mba a isharen i hemen mbagenev, nahan iniôngon ve i hemen mbagenev la ka i va a ityav man tswam man ican. (Orpasenkwagh 4:1; 8:9) Kwagh ugen u a ne ve ior ve ye ican yô, ka “shighe man aikor.” (Orpasenkwagh 9:11) Er i lu Yehova a lu hemen tar ne ga yô, alaghga ior vea lu hen ijiir i bo, nahan aikyôr una fatyô u eren ve.

9. Er nan ve se fatyô u lun a vangertiôr ser ityôkyaa ngi i i ne ve Yehova u se fe un ser ka u dooshima ne á de ér ican i er ioro?

 9 U se fan ser ka Aôndo a ne ve ior ve lu yan ican ga la ka kwagh u surun se ishima kpen kpen. Ka un a ne ve ior ve nenge ityav ga, shi ngu uwegh sha afer shin tswam shin uaahe mba sha igbetar mba ve ne ior ve lu yan ican la kpaa ga. Nahan kpa, gba u se fa kwagh ne, er nan ve Yehova a de ér ican i er ioro? Aluer ngu Aôndo Uhembanagee yô, ngu a agee a una fatyô u karen a ican kera. Kpa, er nan ve a er nahan ga? Ityôkyaa ngi i i ne ve Aôndo u se fe un ser ka u dooshima ne a de ican i lu eren ior yô.—1 Yohane 4:8.

I DUE A IKYAA I HANGE HANGE

10. Lu nyi jighilii Satan laha, man er kwagh ne nena?

10 Cii man se fa er í hii ve Aôndo a ne ian ér ican i er ior yô, doo u se tôv se fa shighe u yange ior hii u yan ican la. Satan yange mee Adam man Ifa ve hemba Yehova ato, nahan kwagh ne va a ikyaa i hange hange igen. Satan yange laha agee a Yehova ga. Gadia wen iyol na fa ér Yehova hemba agee sha won cii. Kwagh u Satan yange laha yô, lu ian i Yehova i hemen la. Ikyav i kwagh u Satan kaa wener Aôndo ngu or u aiegh u a nyum mba a lu hemen ve la kwagh u dedoo la ér Yehova ngu orhemen u ifer. (Genese 3:2-5) Satan kaa wener Aôndo una hemen uumace ga kpa a kpe ve iyol. Kwagh u er ne tese ér á laha mtemtor u Yehova jighilii, shin ian na i hemen la.

11. Er nan ve Yehova yange tim mbahembanato mbara ken Eden ga?

11 Adam man Ifa ve hemba Yehova ato. Ihyembeato ve ne tese ér ve tôô ken ishima ve ér: ‘Kwagh gba ve a hemen u Yehova ga. Vea tsua u eren kwagh u dedoo man kwagh u bo a ishima ve.’ Yehova una kure ikyaa ne nena? Una tese mbatyomov man uumace mba a gbe la cii ér mbahembanato mbara yange ve er kwagh u sha mi ga, nena? Shi Yehova una tese ér hemba kan a inja u dondon un nena? Alaghga orgen nana kaa ér Aôndo yange ma tim mbahembanato mbara kera cii ma hide ma hii tsombor u he. Kpa, Yehova vande pasen awashima na ér un soo wener Adam man Ifa ve mar ve iv tar, ve lu ken paradiso shin  tar. (Genese 1:28) Yehova kur mbaawashima nav hanma shighe cii. (Yesaia 55:10, 11) Bee heela kera yô, luun er yange Yehova una tim mbahembanato mbara ken Eden kera yô, ma kure ahon a Satan gba sha ian i Yehova i hemen la ga.

12, 13. Pase er i hii ve Yehova a ne Satan ian ér a lu tor u tar ne, man er i hii ve Á ne uumace ian ér ve hemen ayol a ve yô.

12 De se time sha ikyav ne. Tôô ase wer ma tica ngu tan mbayevmakeranta iwanger sha kwagh u a taver ve u kaven yô. Nahan, wanyemakeranta u nan lu tsev tsev, kpa nan gem nan taver ityough kpishi yô, nan kaa ér gbenda u tica la a tee u tan iwanger sha kwagh la la ka u shami ga. Kwaghôron u nan ne tese ér tica la fa ityesen ga, wanyemakeranta ne sendegh her ér un ngu a gbenda ú u hembe doon u tan iwanger sha kwagh la a tica na. Mbayevmakeranta mbagenev nenge ér ngu shami nahan ve kpa ve hingir u taver tica la ityough. Tica la una er nena? Aluer á zenda mbayevmakeranta mba taver ityough mban ken klase kera yô, mbagenev vea hen ér nyi? Vea hen ér kwagh u wanyemakeranta u taver ityough la á er sha iyol i tica na la ka mimi ga he? Shi vea hen ér mbayevmakeranta mba ve dondo wanyemakeranta u taver ityough la cii ve er ka sha mi gaa? Aluer tica la zenda ve ken klase kera yô, alaghga mbayevmakeranta  mbagenev vea kera na tica la icivir ga, vea hen ér ngu cian ér a va kaa ér un fa u tesen kwagh ga. Kpa, kwagh u tica la una er yô, una na wanyemakeranta u taver ityough la ian ér a tese mbayevmakeranta mbara cii er una ta ve iwanger sha kwagh u a taver ve la yô.

Wanyemakeranta ne hemba fan ityesen a tica na?

13 Yehova er kwagh vough er tica la nahan. Umbur wer, ka mbahembanato mba ken Eden la tseegh kwagh u yange ve er la bende a ve ga. Mbatyomov mbagenev umiliôn imôngo yange ve lu nengen kwagh u lu zan hemen la. (Yobu 38:7; Daniel 7:10) Nyityôkwagh i Yehova yange una er mbahembanato mbara cii ma bende a mbatyomov mba ve lu nengen kwagh u lu za hemen la, shi ma bende a akaauma agen a i gbe a a lu a mkav tsung la kpaa. Nahan, Yehova yange er nena? Á na Satan ian ér á hemen uumace ve nenge er hemen na u lu yô. Aôndo shi na uumace ian ér ve hemen ayol a ve sha ikyev i Satan.

14. Mne u Yehova a ne uumace ian ér ve hemen ayol a ve la una wase uumace vea fa ér nyi?

14 Tica u se er kwagh na ken injakwagh la fa ér wanyemakeranta u taver ityough, man mbayevmakeranta mbagenev mba ve dondo un la cii vea kanshio u tan iwanger sha kwagh u a tsum klase cii la. Shi á fa ér aluer un na ve ian ér ve ta klase iwanger sha kwagh u a tsum ve la yô, kwagh la una wase klase cii u fan aluer mimi je ve fa u tan iwanger sha kwagh shon yô. Kpa aluer ve kanshio yô, kwagh la una wase mbayevmakeranta mba mimi mbara cii vea nenge ér ka tica la tswen a kom u tesen kwagh ye. Nahan aluer tica la va mase zendan mbahembanato mbara ken klase kera kpa or môm nana na un ibo ga. Yehova kpaa fa ér aluer un na Satan man azôv a na ian kua uumace ér ve hemen ayol a ve yô, kwagh la una wase uumace man mbatyomov mba jighjigh cii u fan aluer ve kuma u hemen yô. Kwagh ne una wase mbahembanato mbara cii vea fa mimi u hange hange u Yeremia kpa fa la. Á kaa ér: “TERE, m fa, gbenda u or ngu sha ikev i nan ga; or u zenden la, mvershigh u iaven i angahar a nan ngu sha ikev i nan ga.”—Yeremia 10:23.

 ER NAN YEHOVA A NE IAN ICA I GBE NAHANA?

15, 16. (a) Er nan ve Yehova a ne ican i yan ian ica i gbe yum nahana? (b) Er nan ve Yehova a yange aferakaa ga?

15 Er nan Yehova a ne ican i yan ian ica i gbe yum nahana? Shi er nan á yange aferakaa u eren ga? Hen sha akaa ahar a tica u se er kwagh na ken injakwagh la una er ga yô. Kwagh u hiihii yô, una yange wanyemakeranta u taver ityough la u tesen klase kwagh u á fe la ga. Sha uhar yô, tica la una wase wanye u taver ityough la kwagh u tesen ga. Yehova kpaa er kwagh vough er tica la nahan. Hen ase sha akaa ahar a Yehova a we iyol u eren ga yô. Kwagh u hiihii yô, á yange Satan man mbadondon nav u tesen ér ishenge ve la ka i mimi ga, ga. Ka nahan ve a ne ian shighe gôgônan ye. Ken anyom a a kar udubu imôngo ne, uumace kar hemen u ugomoti kposo kposo. Uumace zua a mzehemen ken kwaghfan u sangen yeke man sha akaa agen kpaa. Nahan kpa, ifer man ibanave man akaabo nga seer a seer, shi ior mba hemban nôngon a nôngo ityav kpaa. Kwagh ne tese ér uumace kanshio u hemen ayol a ve.

16 Kwagh u sha uhar yô, Yehova sue Satan ér a hemen tar ne ga. Luun er Aôndo una yange akaabo a a lu eren ne yô, kwagh ne ma a tese ér kwagh u mbatyomov mba hembanato mban yange ve senge ér vea hemen a Aôndo shio la ma i lu mimi ga he? Shi kwagh la ma a ne ior ma ve hen ér uumace vea fatyô u hemen tar doo doo, a mzeyol shio gaa? Shi luun er Yehova una yange ér akaabo a̱ de eren ga yô, kwagh ne ma a tese ér ngu or aie. Nahan kpa, ‘Aôndo Una fatyô u eren aie ga.’—Mbaheberu 6:18.

17, 18. Yehova una er a aferakaa a ior ve lu eren sha ikyev i hemen u uumace ne nena, shi una er a akaabo a Satan a ne ve ior ve lu eren la nena?

17 Tsô, aferakaa a ior ve hembe Aôndo ato ve ve ndera eren hegen ica igbe ne yô, una er nan a sha mi? Gba u se fa ser Yehova hemba agee sha won cii. Nahan, ngu a tahav mbu una fatyô u karen a ican i uumace ve lu yan la cii kera. Er se vande henen nahan, Yehova una gema tar wase ú ior ve vihi ú kera  ne ua hingir paradiso. Ior mba ve ne naagh ku ipaan ku Yesu jighjigh cii, a va kar a mbamzeyol mba isholibo i ve a mi sha a ve la kera, shi a va kar a mbamnyoon mba ku u ve a mi la kpa kera sha mnder u shin ku. Aôndo una ‘vihi aeren a diabolo kera’ sha ikyev i Yesu. (1 Yohane 3:8) Yehova una er kwagh ne sha shighe u á nenge i doo un la vough. Se wuese kpishi er Yehova a lu a er kwagh ne ga nahan, sha ci u ishimawan na la na se ian i henen mimi shi civir un. (2 Peteru 3:9, 10) Er Aôndo a ne ican iyan ian nahan kpa, ngu kuran mba ve lu civir un sha mimi la, shi ngu wasen ve u wan ishima a atsan a ve lu tagher a mi ken bo tar ne la.—Yohane 4:23; 1 Mbakorinte 10:13.

18 Alaghga mbagenev vea pine ér, luun er Aôndo yange una gbe Adam man Ifa sha gbenda u vea hemba ato ga yô, atsan a ior ve lu yan ne cii ma a lu ga shinii? Doo u se umbur iyua i doon tsung i Yehova a ne se la, kwagh la una wase se u zuan a iwanger sha mpin ne.

Ú ER A IYUA I AÔNDO A NE Ú LA NENA?

Aôndo una wase ú u wan ishima a ican

19. Ka iyua i dedoo i nyi Yehova a ne se, man er nan ve i doo u se tôô iyua ne ser ka beerkwagh ga?

19 Se hen ken Ityough ki sha 5 ki takerada ne ser i gba uumace ér ve tsua u eren kwagh u ve soo la. Ú kav er iyua ne i lu i injaa nahan kpa? Aôndo gba ishôso kpishi, kpa ngi eren kwagh sha mlu ve u sha gbaaôndo u ka a mgbegha ve u eren kwagh la. (Anzaakaa 30:24) Orumace er atoki agen mba yer á ér rôbôt, atoki ne nga eren kwagh sha atindi a i er i we ken á la tseegh. Aôndo una er se er atoki la nahan ma i doo se he? Mayange ga cii. Hemba saan se iyol er i ne se ian i tsuan inja or i se soo ser se lu, shi tsuan uma u se soo u eren man azende ase kua akaa agen kpaa  yô. Hanma wase yô, doo nan u ma nan eren kwagh sha ishima i nan, man ka kwagh u Aôndo a soo sha ci wase vough je la.

20, 21. Se er kwagh u a hembe doon a iyua i̱ í ne se i tsuan kwagh u se soo la nena, man er nan ve i gbe u se er kwagh u injaa a iyua laa?

20 Yehova soo ér se civir un inja er i kighir se a kighir ve se lu civir un ga. (2 Mbakorinte 9:7) U tesen ikyav yô: Aluer wanye u kiriki kaa a ter u nan ér, “u doom ishima,” kpa nan ôr a ishima i môm ga, nan ôr sha ci u i tese nan ér nana ôr nahan, nahan a saan ter u nan iyol kpa? Kpa aluer nan ôr a ishima i môm yô, a saan ter la iyol je a zua ga. Nahan, doo u ú pine iyol you wer. Me er nan a ian i Yehova a nem i tsuan kwagh u m soo laa? Satan man Adam man Ifa yange ve er kwaghbo u vesen a iyua i í na ve i tsuan kwagh u ve soo la. Yange ve undu Yehova Aôndo. Kwagh ne tese ú nyi?

21 Doo u ú er kwagh u a hembe doon cii a iyua i vesen i i ne ú u tsuan kwagh u ú soo la. Ú fatyô u tsuan wer u dondo ior umiliôn imôngo mba ve te ikyaa a Yehova la. Ve mban ve na saan Aôndo iyol sha ci u ve tese ér Satan ngu or u aiegh, shi a yina u hemen. (Anzaakaa 27:11) We kpaa ú fatyô u tsuan u eren kwagh u vough sha er ú na a saan Aôndo iyol yô. Ityough ki ki dondo kin kia tese se er se er kwagh u a saan Aôndo iyol yô.