Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Bibilo Tese Ér Nyi Jimi?

 ITYOUGH PUENIGHENI

Batisema u Eren man Mlu Wou vea Aôndo

Batisema u Eren man Mlu Wou vea Aôndo
  • Mbakristu mba eren batisema nena?

  • Ka akaa a nyi u er ve u kuma u a er u batisema?

  • Or ka nan tsegha iyol i nan sha ci u Aôndo nena?

  • Ka ityôkyaa i vesen i nyi ka i na ve or er batisema?

1. Er nan ve Oretiopia u eren tom ken ya u tor ugenegh kaa ér i er un batisema?

“MNGEREM kpaa man, man ka nyi je i yange u eren mo batisema?” Kape Oretiopia ugen ken derianyom u hiihii, u eren tom ken ya u tor yange pine je ne. Orkristu ugen, i yilan un ér Filibu, pase un er Yesu a lu Mesiya u i tsengaôron ér ngu van la yô. Er kwagh u i pase Oretiopia ne ken Ruamabera la  kôr un ken ishima yum yô, ishima nyima un ker tsô a kera tema a tema ga je, a kaa ér i er un batisema!—Aerenakaa 8:26-36.

2. Er nan ve i doo u u lu a isharen i eren batisema kpoghuloo?

2 Aluer Orshiada u Yehova vande henen ityouv mbi takerada ne mbi ken ijime la vighe vighe a we yô, alaghga we kpa u ngu pinen iyol wer, ‘Kanyi je i lu yangen mo u eren batisema?’ U vande henen kwagh u Bibilo i er se sha kwagh u uma u tsôron ken Paradiso la. (Luka 23:43; Mpase 21:3, 4) Shi kwagh u mlu u mbakpenev man ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la kpa u hen kwagh sha mi, nahan u fa mimi u akaa ne. (Orpasenkwagh 9:5; Yohane 5:28, 29) Shi alaghga u hii u zan mbamkombo mba Mbashiada mba Yehova shighe kar hegen, nahan u nenge er ve lu eren kwaghaôndo u mimi yô. (Yohane 13:35) Man hemban cii je yô, u hii u yan ikyar a Yehova Aôndo kpaa.

3. (a) Ka tindi u nyi Yesu yange wa mbadondon nava? (b) Ka i er or batisema nena?

3 U tese wer u soo u civir Aôndo nena? Yesu yange kaa a mbadondon nav wener: ‘Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema.’ (Mateu 28:19) Yesu iyol na kpa yange i er un batisema, i mir un shin mnger, nahan a ver se ikyav sha kwagh ne. Yange i mishi un mngerem iyol shin í haa un mngerem sha icul maa kwagh bee je ga. (Mateu 3:16) Ishember i “er batisema” la i due ken ishember igen ken zwa Grika, man ikyav i ishember ne yô ka u “mirin kwagh.” Nahan yô, Mbakristu ka vea eren or batisema yô, ve mir nan shin mnger.

4. U or eren batisema shin mnger la tese ér nyi?

4 Hanma or u nan soo u yan ikyar a Yehova Aôndo cii yô, a gba u a er nan batisema, a mir nan shin mnger kpee je. Aluer u er batisema yô, u ngu tesen ken igbar wer u soo u civir Aôndo. Shi u ngu tesen kpaa wer, doo u u̱ eren ishima i Yehova. (Pasalmi 40:7, 8) Nahan kpa, cii man u̱ kuma u eren batisema yô, akaa nga a i gbe u u er yô.

 MFE MAN JIGHJIGH U NAN MBÁ HANGE HANGE

5. (a) Kanyi i lu kwagh u hiihii ken akaa a or nana er ve nana kuma u a er nan batisema? (b) Er nan ve Mbamkombo mba Mbakristu ve lu hange hangee?

5 U hii u eren kwagh môm ken akaa a i gbe u u er ve u kuma u eren batisema la kera kpaa. Sha nena yô? Inja na yô, alaghga u ngu henen Bibilo vough vough zan a mi, nahan kwagh ne wase u u ngu fan Yehova Aôndo man Yesu Kristu kpaa. (Yohane 17:3) Kpa dugh akaa a u hila hen ne kera yô, akaa agenegh kpa nga kpishi a u hen yô. Mbakristu soo ér i ‘iv ve a mfe u fan ishima i Aôndo’ la. (Mbakolose 1:9) Nahan aluer u ngu zan mbamkombo mba Mbashiada mba Yehova yô, u seer zuan a mfe ne. Ka a inja kpishi u zan mbamkombo mban. (Mbaheberu 10:24, 25) Aluer u ngu zan mbamkombo nduuruu yô, u hemba fan Aôndo cii.

Gba u or nana zua a mfe u vough u Mkaanem ma Aôndo la keng ve nana kuma u a er nan batisema ye

6. Saa u fa Bibilo u kighir nan ve u kuma u a er u batisema?

6 Kpa u ngu wer, saa u fa hanma kwagh ken Bibilo ve u kuma u eren batisema ga. Oretiopia u eren tom ken ya u tor la, yange fa akaa agenegh ken Ruamabera, kpa agenegh yô gba u or nana pase un a ve una fa ye. (Aerenakaa 8:30, 31) We kpa, akaa nga kpishi je aa u lu a fa ga yô. Sha mimi yô, u fatyô u henen akaa a Aôndo cica cii been ga. (Orpasenkwagh 3:11) Kpa cii man u̱ er batisema yô, a̱ hemba kera kera kpa, a gba u u fa atesen a hange hange a a lu ken Bibilo la. (Mbaheberu 5:12) Ikyav i tesen yô, gba u u fa ityesen i mimi i sha kwagh u mlu u mbakpenev la, shi u lumun i kpaa, shi u fa iti i Aôndo man kwagh u a lu Tartor na la kpaa.

7. Er u lu henen kwagh u Aôndo nahan, doo u kwaghhenen la una bende a we nena?

7 Kpa ka mfe tseegh kwagh a gbe sha mi ga, gadia se “fatyô u doon Aôndo ishima ga, saa sha jighjigh u nan.” (Mbaheberu 11:6) Bibilo kaa a vese ér, ngise la mbagenev ken gar u Korinte ungwa loho u Mbakristu lu pasen la, tsô ve “na jighjigh, i er ve batisema kpaa.” (Aerenakaa 18:8) Nahan we kpa, Bibilo i henen i wase u na jighjigh wer Bibilo ka Mkaanem ma Aôndo. Shi Bibilo i henen i wase u na uityendezwa mba Aôndo  jighjigh, shi na jighjigh wer naagh ku Yesu la ku a tahav mbu yiman se.—Yosua 23:14; Aerenakaa 4:12; 2 Timoteu 3:16, 17.

PASE MBAGENEV MIMI U KEN BIBILO LA

8. Kanyi ia tuur we ve u pase mbagenev akaa a u lu henen la?

8 Jighjigh u nan wou una nguren vesen yô, maa a gba lun we pe ôron mbagenev akaa a u lu henen la. (Yeremia 20:9) Ishima ia mem u ga, ia zer mgbeghan we ér u̱ pase mbagenev kwagh u Aôndo man mbaawashima nav kpaa.—2 Mbakorinte 4:13.

Jighjigh u nan a̱ mgbegha u ôr mbagenev atesen a u ne a jighjigh la

9, 10. (a) Ka unô u fatyô u hiin pasen ve mimi u a lu ken Bibilo laa? (b) Aluer u soo u kohol Mbashiada mba Yehova duen kwaghpasen er ve kpa ve pasen nahan yô, u er nena?

9 U fatyô u hiin pasen anngôôv ou man azende a ou man mbawanndor a we man mba u eren tom ijiir i môm a ve la akaa a mimi a ken Bibilo la sha kwaghfan. Shighe a karen yô, a gba saren we u duen kwaghpasen imôngo a Mbashiada mba Yehova mbagenev. Hen shighe la je maa ôr Orshiada u nan lu henen Bibilo a we la awashima wou. Nahan aluer ikyav tese ér u kuma u duen kwaghpasen yô, ôr mbatamen uhar ken tiônnongo vea lam a we kua or u nan henen Bibilo a we la kpaa.

10 Nahan, kwagh ne una wase u u fa mbatamen mbagenev mba ken Kristu, ve mba shon mba ve kor ikyumuile i Aôndo la. (Aerenakaa 20:28; 1 Peteru 5:2, 3) Aluer mbatamen mban nenge ér we u fa atesen a hange hange a ken Bibilo la shi u na a jighjigh, shi u ngu kuran atindi a Aôndo, shi mimi je sar u u hingir Orshiada u Yehova kpaa yô, vea pase u ér u kuma u duen kwaghpasen, nahan maa á gema u u hingir orpasen loho u dedoo u nan lu a̱ er batisema ga yô.

11. Ka akaa a nyi nahan a gba u mbagenev vea de u eren cii ve vea kuma u duen za pasen ior kwagha?

11 Kpa alaghga mbatamen mban vea nenge ér doo u u sôr uma wou kpuaa, u gema inja cii man u kuma u duen kwaghpasen ye. A gba u u de asorabo a alaghga u eren ken myer or môm nan fe kwagh sha mi ga la. Nahan yô, cii man u kaa wer u soo u hingir orpasenkwagh u nan lu a er batisema ga yô,  gba u u vande den asorabo a vesen, inja er idya i eren man msôrom ma hunden man mcimbim ma bov ma man nahan.—1 Mbakorinte 6:9, 10; Mbagalatia 5:19-21.

ZAMBER SHI GEMA ISHIMA

12. Er nan ve i lu hange hange u se zamber ser i de se asorabo ase?

12 Akaa agenegh kpa nga a i gbe u u er cii man u kuma u eren batisema ye. Apostoli Peteru kaa ér: “Zamber nen man gema nen ishima, sha u i ese asorabo a en kera” yô. (Aerenakaa 3:19) Aluer u er or kwagh man u zamber yô, inja na yô u ngu vaan afanyô sha kwagh u u er la. Nahan yô, zamber ka kwagh u hange hange hen or u nan tum ityough ken dang u eren kpishi yô, kpa ngu hange hange hen or u aeren a nan a lu guda je kpaa. Sha ci u nyi? Sha ci u uumace cica cii mba mbaasorabo, nahan gba u Aôndo una de ve asorabo ve. (Mbaromanu 3:23; 5:12) Shighe u u lu a gba henen Bibilo ga la, u fa ishima i Aôndo jighilii ga. Nahan, yange ma u er ishima na vough nan sha wono? Sha nahan yô, doo u u zamber wer i de u asorabo ou, kwagh ne ngu hange hange.

13. Ka nyi i lu mgemshima?

13 Aluer u zamber wer i de u asorabo ou yô, a gba u u gema ishima kpaa. Ka afanyô a vaan tseegh a lu kwagh ga, gba u u er kwagh a hemba heela. Akaabo a u vanden eren la cii u de a elegh elegh, u kange ishima gbang gbang wer u gema eren kwagh u dedoo tseegh. Cii man i er u batisema yô, saa u vande zamber wer i de u asorabo ou shi u gema ishima kpaa.

TSEGHA IYOL YOU

14. Cii man i er u batisema yô, ka nyi igen i hange hange i gbe kpee u u vande erenee?

14 Kwagh ugen kpaa ngu u a lu hange hange u saa ua er keng ve á er u batisema yô. Gba u u tsegha iyol you sha ci u Yehova Aôndo.

U er msen hen Aôndo, u tsegha iyol you sha ci na vee?

15, 16. Mtsegh u tseghan iyol you sha ci u Aôndo la inja na ér nyi, man kanyi ka i mgbegha or ve nan tsegha iyol i nana?

15 Aluer u er msen hen Yehova Aôndo ú tsegha iyol you sha  ci na yô, kwagh ne tese ér u er iceghzwa wer, u civir un gbem sha won a ishima you i môm cii. (Duteronomi 6:15) Kpa, a er nan ve ma or nana soo u nan iyol i nan hen Aôndo imba ne nahana? De se nenge sha mpin ne sha gbenda ne; tôô wer, or ngu sôôr kwause ér nana vôso. Er nan lu fan ishiôr i nan la seer a seer, shi nan lu nengen aeren a nan a dedoo la yô, kwagh u nan una lu hemban doon a doo nan cii. Nahan maa a gba lun nan pe vôson nan fele fele je. Sha mimi yô, ivese ka kwagh u mte mte ga. Kpa er ishiôr i nan ne i doo nan ishima tsung yô, nana cia u vôson nan ga.

16 Aluer u fa Yehova shi a doo u ishima yô, kwagh ne una tuur we u er un tom je u ta ishima kera, u civir un a ishima you cii. Anti or u i sar nan pe dondon Wan u Aôndo, Yesu Kristu yô nana̱ “nyiman iyol i nan.” (Marku 8:34) Ka sea nôngo kpoghuloo sea de ser asaren a ase man akaa a se we ishima u eren la a̱ yange se u ungwan imo i Aôndo sha nyityô kwagh ga yô, kwagh ne a tese ér se nyiman ayol a ase. Nahan yô, cii man i er u batisema yô, gba pe u eren ishima i Yehova Aôndo la una lu kwagh u vesen ken uma wou.—1 Peteru 4:2.

DE CIE WER KWAGH UNA HEMBA Ú GA

17. Er nan ve ka i taver mbagenev u tseghan ayol a ve sha ci u Aôndo?

17 Ka i taver mbagenev kpishi u tseghan iyol ve sha ci u Yehova, gadia cier ve iyol u eren imba iceghzwa i vesen ngira nahan. Alaghga vea cia ér vea tsegha ayol a ve vea hingir Mbakristu yô, hanma kwagh u ve lu eren cii yô Aôndo una pine ve kwagh sha mi. Alaghga vea hen ér vea va kan shio u eren ishima i Yehova, nahan vea na un kunya, nahan guda yô, vea tsegha iyol ve sha ci na ga.

18. Kanyi ia mgbegha u ve u tsegha iyol you sha ci u Yehova?

18 Kpa er u lu henen kwagh u Yehova man a lu doon we ishima yô, kwagh ne una mgbegha u nahan u tsegha iyol you sha ci na, shi u nôngo kpoghuloo u eren sha iyoltseghan you la kpaa. (Orpasenkwagh 5:4) Ú tseghan iyol you u been kera yô, maa a gba lun we pe ‘zenden zende u u kom Ter, sha er u doon  Un ken akaa cii’ yô. (Mbakolose 1:10) Er Aôndo a doo u ishima yô, mayange je u hen ken ishima you wer, u eren ishima na la ka kwagh u taver kpishi ga. We kpa u lumun a mkaanem ma apostoli Yohane a nger ne; a kaa wener: “Ka dooshima u Aôndo ne, ka u se̱ kuran atindi a Na, man atindi a Na yô, a yuhwa ga.”—1 Yohane 5:3.

19. Er nan ve ityôkyaa i lu i u cia u tseghan iyol you sha ci u Aôndo ga?

19 Saa u lu or u vough keng keng ve u tsegha iyol you sha ci u Aôndo ga. Yehova fa agee a ou, nahan mayange una kaa ér we u er kwagh u a gande u agee ken inya ga. (Pasalmi 103:14) A soo ér kwagh a̱ de hembe u ga, nahan una sue u shi una wase u kpaa. (Yesaia 41:10) Na jighjigh wer, a lu u suur hen Yehova a ishima you cii yô, una “kôôm igbenda you.”—Anzaakaa 3:5, 6.

 TESE IKYAV I IYOLTSEGHAN YOU SHA U EREN BATISEMA

20. Er nan ve i gbe u or u nan tsegh iyol i nan sha ci u Yehova cii nana tese ken igbar ér nan tsegha iyol i nana?

20 Aluer u gbidye kwar sha akaa a se er kwagh sha mi ne yô, kwagh ne una wase u u er msen hen Yehova, u tsegha iyolyou sha ci na. Anti or u Aôndo a doo nan ishima tsung yô, nana̱ ‘pase jighjigh u na̱n sha er nana zua a myom yô.’ (Mbaromanu 10:10) Ú er kwagh ne nena?

Inja i batisema u eren yô, ka u hingir kpenegh sha aeren a ase a tse la, shi hingir uma sha u eren ishima i Aôndo

21, 22. U “pase” jighjigh wou u nan ken igbar nena?

 21 Ôr ortamen u hemen tiônnongo wou la wer, u soo u eren batisema. Nahan una ôr mbatamen mbagenev vea tema a we, vea nenge sha mbampin mba sha kwagh u atesen a hange hange a Bibilo la a we imôngo. Aluer mbatamen mban nenge ér u kuma u a er u batisema yô, vea ôr u, nahan shighe a kuman u eren ior batisema yô we kpa a er u. * Kera cii yô, shighe u ka a eren ior batisema la, ka i na kwaghôron u a pase kwagh u a lu batisema u eren yô. Or u nan kwaghôron la ngu a pine mba i lu u a er ve batisema la mbampin mba taver ga uhar, nahan sha gbenda ne kpa ve “pase” jighjigh u nan ve la ken igbar.

22 Ka batisema u eren una tese ken igbar ér u tsegha iyol you sha ci u Aôndo shi u hingir Orshiada u Yehova hegen ye. Ka i mir mba i lu eren ve batisema la shin mnger cica cii, sha u tesen ken igbar ér ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova.

IKYAV I BATISEMA WOU

23. Inja i u eren or batisema “ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi” la ér nyi?

23 Yesu yange kaa ér a er mbahenen nav batisema “ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi.” (Mateu 28:19) Kwagh ne inja na yô, or u i lu eren nan batisema la nan kav tahav mbu Yehova Aôndo a lu a mi la kua mbu Yesu Kristu la kpaa. (Pasalmi 83:18; Mateu 28:18) Shi nan fa tom man aerenakaa a icighan jijingi shin tahav mbu tomov mbu Aôndo la kpaa.—Mbagalatia 5:22, 23; 2 Peteru 1:21.

24, 25. (a) Batisema u eren ka ikyav i nyi kwagha? (b) Ka mpin u nyi a na mlumun sha mini?

24 Nahan kpa, batisema gban kan di mmir u mirin or shin mnger tseegh tsô ga. Ka ikyav i kwagh u a lu u injaa kpishi yô. Mmir u a mir u shin mnger shighe u a lu eren we batisema la, tese ikyav ér u hingir kpenegh sha aeren a ou a tse la. A dughun we shin mnger kera yô, kwagh ne  tese ér u hide u ngu uma sha u eren ishima i Aôndo. Shi umbur kpaa wer, u tsegha iyol you sha ci u Yehova Aôndo iyol na, ka sha ci u ma tom ugen shin ma kwagh shin ma orumace shin ma mzough ga. Iyoltseghan you man batisema wou la ka mhii u ikyaryan i sôngo sôngo i u ye vea Aôndo la—inja na yô mlu wou vea na hingir kangenaa.—Pasalmi 25:14.

25 Batisema ka ibumun i tesen ér or nana zua a myom ga. Apostoli Paulu nger wener: “Eren nen tom sha myom wen a mciem man ikarikase iyol.” (Mbafilipi 2:12) Batisema u eren ka a ka di mhii tsô. Nahan yô, mpin u a lu yô, ka un ne, U er nan ve u za hemen u lun ken dooshima u Aôndo here? Ityough ki masetyô ki takerada ne kia na mlumun sha mpin ne.

^ par. 21 Mbá eren ior batisema sha mbamkohol mba kiriki man mbavesen mba Mbashiada mba Yehova, mba i kombo sha hanma inyom la.