Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

“Va Dondo sha A Mo”

 ITYOUGH 4

“Nenge, Begha u ken Kwe u Yuda”

“Nenge, Begha u ken Kwe u Yuda”

‘Mo ne’

1-3. Ka kwaghbo u nyi Yesu tagher a mini, man a er nena?

IKPELAIOR i toron asema lu van u va kôron Yesu. Ve kôr usanker man agudô shi ushoja lu a ve ityô, ve ngee kpishi. Ve cica cii ve lu a awashima môm u bo; ve mough ve kar sha ugodobi mba ken Yerusalem la ime, ve per Pev u Kederon la ve yem sha Uwo u Olev. Uwer ta wanger wang, kpa ve tôô amenger man akagh a usu. Er nan ve yange ve kôr amenger man akagh a usu? Lu sha ci u abeen cir, uwer kera ta wanger ga, nahan ve lu nengen a gbenda tsembelee ga ve ve er nahan shinii? Shin ve lu henen ér or u ve lu keren la yer ken imee? Se fa jighilii er i hii ve yange ve tôô amenger ga, kpa kwagh u se fe yô ka un ne: Antior u nan hen ér Yesu una cia a yevese cii yô, nan fa Yesu kuma nan ga.

2 Yesu fa er i lu van u va kôron un yô. Nahan cii kpa, a tile her a lu keghen ve. Ikpelaior i toron asema la mgbôghom, lu Yuda hemen ve gbenda ye, un u vande lun huror u Yesu u mimi la. Yuda nenge Yesu mker sha icihi je, a tese ikpelaior la orvesen na u tse ne sha ishughun i sha atseregh man sha zwa susen. Nahan cii kpa, Yesu gba ishima ikyôr. Tsô a due ken hemen a tile sha ishigh ki ikpelaior i toron asema la. A pine ve ér: “Ka an ne kerene?” Ve kaa ér: “Ka Yesu u Nasareti.”

3 Ior kpishi vea tagher a ikpelaior i toron asema, i lun a ikyav mbi tswamev imba la nahan vea cia a nyôr inya. Alaghga tsô ka kwagh u ikpelaior ne lu henen ér Yesu una er je la. Nahan kpa, Yesu cia ga, a yevese ga, shi a kende gagher a er ve mbaaie her ga. Kpa a gema a kaa a ve ér: “Mo ne.” A tile her a mciem shio je yô, kpiligh ior mba ve va u va kôron un mbara iyol saa her. Tsô ve hire ijime, ve gba inya!—Yohane 18:1-6; Mateu 26:45-50; Marku 14:41-46.

4-6. (a) I kar Wan u Aôndo sha nyi, man ka sha ci u nyi? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan Yesu yange tese ishimatavera?

4 Yesu er nan ve fatyô u tagher a kwaghbo u vesen ne a mciem  shio man a iyol kôron tsaha imba ne nahana? Yange fatyô u eren kwagh ne nahan sha ci u ishimataver na la. Ishimataver ngi i môm ken aeren a ior kpishi ve soon ér orhemen ve nana lu a mi, man ka nana lu a mi i doo ve kpishi yô; man or môm tsô nan ngu a lu a ishimataver er Yesu nahan ga, or u hemban taver ishima a na je yô nan ngu ga je ka u henen a hen ga. Ken ityough ki karen kira se hen er Yesu hiden a iyol ijime shi lu ishima legh legh yô. I yila un vough nahan ér “Waniyôngo.” (Yohane 1:29) Nahan kpa, ishimataver i Yesu la gema na yô, i pase kwagh na sha gbenda ugen kposo je. Bibilo ôr kwagh u Wan u Aôndo ér: “Nenge, Begha u ken kwe u Yuda.”—Mpase 5:5.

5 Ashighe kpishi ka a ôron kwagh u begha yô, i ter ishimataver na la. I lu nahan u tagher ishigh a nombegha u vesen vee? Wea tagher a mi yô, alaghga yange i ver inyamkyume ne hen ijiir i koson annyamev, i wa un ken igyar, nahan lu kwagh u una va ikyua a we ga. Nahan cii kpa, u̱ kenger begha ishigh a ishigh imba la nahan kpa ka kwagh u cieryol kpishi. Shighe u or til nan lu kenger begha, shi zege inyamkyume u lun a agee kpishi ne kpa a lu kenger nan la, alaghga nana nenge ér ma kwagh u una ta begha la mciem iyol ve una yevese je kpa ngu ga. Bibilo ôr kwagh u “begha u a hembe agee ken inyamtoho cii [la ér], te ma or gbenda ga.” (Anzaakaa 30:30) Ka imba ishimataver i Kristu a lu a mi je la.

6 Se time nen sha igbenda itiar i Yesu yange tese ishimataver er begha nahan yô; ka i je ne: Yesu sue mimi sha ishimataver, a sue perapera, shi a tagher ishigh a mtev u sha ican kpaa. Shi se nenge er se cica cii, sea via ishima sha mar wase je shin sea via ga kpa, se fatyô u dondon Yesu sha u tesen ishimataver yô.

Yange Sue Mimi sha Ishimataver

7-9. (a) Kanyi yange i er shighe u Yesu lu anyom 12 laa, man u nenge wer yange a lu kwagh u cieryol kpishi u lamen hen imba ijiir la sha ci u nyi? (b) Yesu tese ishimataver sha gbenda u a lam a mbatesen mba ken tempel mbara nena?

7 Ashighe kpishi ka i gba u or nana lu a ishimataver ve nana tile sha mimi ken tar u Satan, “ter u aie,” a hemen u ne ye. (Yohane 8:44; 14:30) Yesu yange de ér una vese a hingir organden  cii ve una sue mimi ga. Shighe u Yesu lu anyom 12 la, mbamaren nav yem undu un zum u i er iniongo i Paseka ken Yerusalem i bee kera yô. Maria man Yosev ker wan ve u nomso ne kpoghuloo kuma ayange atar. Ken masejime yô, ve za zua a na ken tempel. Lu eren nyi kere? “A tema her atô u mbatesen, lu ungwan ve, man shi lu pinen ve akaa.” (Luka 2:41-50) Hen ase sha gbenda u yange ve tema ve lu lamen la.

8 Mbatimen sha akaa a mbayiase kaa ér, yange a̱ bee ma iniongo yô, mbahemenev mba kwaghaôndo mba duen ati mbagenev ve hide ve lu ken tempel heregh ve tesen ior hen ma hunda u vesen u tempel la. Nahan ior ve haa gbir gbir ve ungwan ve shi ve pinen ve mbampin. Mbatesen mban lu mbafantakerada kpishi. Ve fa Tindi u Mose la kôr inya kua atindi a ior a i wa kpelegh kpelegh la, kua mbaadini vev mba ve hingir u lun a mi kpishi ken atô u anyom a karen imôngo la. A lu we yange wea tem hen atô ve nahan ma lu u nena? Yange ma cier we iyolo? Hanma or je kpa a de cier nan iyol ga. Man yange wea lu anyom 12 tseegh di ye? Agumaior kpishi nga cie ashe. (Yeremia 1:6) Agumaior agen nga a nôngo kpoghuloo u yeren ken kelase sha u atica a̱ de veren ve ikyav ga yô; nga a cian ér i̱ de yer ve ér ve ôr shin ve er ma kwagh ga, shin i̱ de dughun uwegh sha ve ga, shi ka i cier ve iyol er vea va ya kunya shin a naha ve tar nahan.

9 Kpa nenge ase yô, Yesu ti tema hen atô u ior mbafantakerada mbara, lu pinen ve mbampin mba kpiligh ve iyol, a mciem shio. Man yange er kwagh hemba heela. Bibilo kaa a vese ér: “Mba ve lu ungwan Un cii, kpiligh ve iyol sha mkav Na man sha mbamlumun Nav kpaa.” (Luka 2:47) Bibilo ôr se kwagh u yange ôr hen shighe la ga, kpa se na jighjigh ser a ôr kwagh u suen mbaaie mba ve doo mbatesen mba kwaghaôndo yum la ga. (1 Peteru 2:22) Er ma er nahan yô, gema sue mimi u Mkaanem ma Aôndo la, man a̱ shi nan kpa, kpiligh ior mba ve lu ungwan kwaghôron na la iyol er wanye u lun anyom 12 nahan kôrcio u ôron kwagh sha mkav man sha ishimataver nahan yô.

Agumaior a ken Kristu kpishi nga pasen mbagenev kwagh u jighjigh ve u nan la sha ishimataver

10. Agumaior a ken Kristu nga dondon ishimataver i Yesu la nyian nena?

10 Nyian ne, agumaior a ken Kristu kpishi nga dondon sha  angahar a Yesu la. Sha kpôô yô, i mar ve a isholibo shio er gumor Yesu nahan ga. Nahan kpa, mba keghen ér saa vea vese a hingir mbaganden ve vea sue mimi ga, vough er Yesu kpa er nahan. Ka ve pine ior mbampin ken imakeranta shin hen uharegh vev sha kwaghfan shi ve kegh ato ve ungwa kwagh u ve lu a mi u ôron la, maa ve pase ve mimi sha icivir. (1 Peteru 3:15) Mbayev mba kiriki mban jimin cii wase mbakov vev mba ken makeranta, man atica a ve kua mbawanndor a ve ve hingir mbadondon Kristu. Ishimataver ve la doo Yehova je ka u henen a hen ga! Mkaanem nam kaa ér agumaior ne nga er avure nahan, gadia ve doo u lun a ve shi ve dooashe shi ve ngee kpaa.—Pasalmi 110:3.

11, 12. Yesu tese ishimataver sha u paan mimi iyol shighe u gande or la nena?

11 Shighe u Yesu gande or la kpa, a tese ishimataver sha u suen mimi acin imôngo. Jighilii yô, yange hii tom na shin tar ne sha kwagh ugen u ior kpishi vea nenge ér ka kwagh u cieryol yô. Yesu tagher ishigh a Satan, u a lu orihyom u Yehova u hemban lun a agee shi hemban vihin tu cii la; man hen shighe la Yesu lu ortyom u tamen u ageegh ga, kpa lu di orumace u kaka tsô. Yesu venda kwagh a Satan, shi pon aie u a er zum u a goom a kwagh u i nger ken Ruamabera la. Yesu mase kuren kwaghôron na a Satan sha u zendan un kera vangertiôr ér: “Yem kera, Satan.”—Mateu 4:2-11.

12 Hen shighe la je Yesu tese er tom na ua lu yô, inja na yô una paa Mkaanem ma Ter na iyol sha ishimataver sha er a nzughul a ma shin a pase inja i ma sha aie ga yô. Mbaaie de ishar nyian ken atesen a kwaghaôndo, vough er sha ayange la kpa lu nahan. Yesu yange kaa a mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a na la ér: “Kape ne bundu imo i Aôndo jim, sha aeren a en a mbayiase a ne ne ior [je] la.” (Marku 7:13) Ior naan mbahemenev mba kwaghaôndo mbara icivir kpen kpen, nahan kpa Yesu cia ve ga, a na ve ibo ér mba mbahemenev mba pirin ashe kua mbaimangerev kpaa. * (Mateu 23:13, 16) Se dondo ikyav i Yesu i  ishimataver la sha imba gbenda ne nena?

13. Kanyi i doo u se umbur er se lu dondon Yesu ne, nahan kpa se mba a ian i civirigh i nyi?

13 Kpa doo u se umbur ser, se mba a tahav mbu fan kwagh u a lu ken ishima i or er Yesu nahan ga, shi se mba a tahav mbu ôron mbagenev ijir er un nahan kpaa ga. Nahan kpa, se fatyô u paan mimi iyol vangertiôr er un nahan. U tesen ikyav yô, er se ponon mbaaie mba ukwaghaôndo ve eren la, er mbaaie mba ve tesen hanma shighe sha kwagh u Aôndo man mbaawashima nav kua Mkaanem nam kpaa la yô, se mba tan iwanger ken tar u ú lu ken ime sha ci u konjo u Satan a lu gbidyen la. (Mateu 5:14; Mpase 12:9, 10) Ka se wase u saghen ior ken ikyangenev mbi atesen a aiegh a nga a iv asema ve a mciem shi a vihi mlu ve vea Aôndo kpishi la kera. Sha kpôô yô, se mba a ian i civirigh kpishi u nengen a mkur u ityendezwa i Yesu ne, ér: “Né fa mimi, mimi kpaa una pase ne una tuhwa.”—Yohane 8:32.

Yesu Sue Perapera sha Ishimataver

14, 15. (a) Kanyi i lu gbenda môm u Yesu yange “yôô ijir” shin perapera? (b) Shighe u Yesu lam a kwase Samaria la, ka ihyom i kôron i nyi Yesu wa i ikyo ga?

14 Kwaghôron u profeti u Bibilo tsengaôron ér Mesiya una “yôô ijir [shin perapera]” hen akuraior. (Mateu 12:18; Yesaia 42:1) Ikyav tese wang ér, Yesu hii u eren kwagh ne shighe u lu shin tar ne la je. Hanma shighe yô, Yesu tesen ishimataver i vesen sha u eren kwagh a ior sha mimi man a msange u sha  dooshima shio. U tesen ikyav yô, yange venda ieren i mbavia a mbavia i ruamabera lumun a mi ga la, kua ihyom i kôron i i̱ ngee sha ayange a na yum la kpaa.

15 Shighe u Yesu lam a kwase Samaria hen kpejôr, ikyua a gar u Shikar la, kpiligh mbahenen nav iyol. Sha ci u nyi? Sha ayange a na la, Mbayuda kpishi kôr Mbasamaria ihyom; man ihyom i kôron ne hii ica gba cii ve Yesu mase van shin tar ye. (Esera 4:4) Heela tseegh ga, mbatesen mbagenev ve nengen ér kasev gba kwagh ga. Atindi a mbatesen mban, a yange i va hingir u ngeren a shin takerada la, yange nomsoor u lamen a kwase; atindi ne tese ér kasev kuma u a tese ve Tindi u Aôndo ga cii. Kasev Mbasamaria je yô i nengen ve ér mba wang ga. Ihyom i kôron ne cii Yesu wa i ikyo ga, nahan a tese kwase Samaria (u lu idyakwase) ne kwagh gbar gbar, je yô a pase kwase ne er un lu Mesiya yô.—Yohane 4:5-27.

16. Er nan ve i gbe u Mbakristu vea taver ishima vea lu kposo a mbagenev sha kwagh u ihyom i kôrono?

16 I lu nahan u tema hen atô u ior mba soon kwagh u mbavia a mbavia vee? Alaghga yange u ungwa ve lu eren asenge tuhwan ior mba lun kwavyolough kposo shin ikyurior igen shin ve lu lamen sha ukase gayô nomso dang, shin ve lu ôron kwagh u mbainyarev gayô mbaatsanev sha inja ga cii. Mbadondon Kristu mba lumun a mbamnenge mba tesen ihyom i kôron mbara nahan ga, shi ka ve nôngo kpoghuloo u dughun hanma ihyom i kôron cii ken asema ve kera. (Aerenakaa 10:34) Gba u se cica cii se lu a ishimataver i ia wase se u lun a ieren i sangen a sange ga la sha gbaa ne.

17. Kanyi Yesu yange er ken tempel, man lu sha ci u nyi?

17 Ishimataver shi yange i̱ wase Yesu u nôngon kwagh kpoghuloo sha ci u mlu u wang u ior mba Aôndo man sha ci u mcivir u wang u Aôndo la. Shighe u sember hiin tom na u pasen kwaghaôndo la, a nyôr ken tempel u ken Yerusalem la, nahan zum u a nenge mbakpengav man mbamusaninyaregh lu eren kasua ker yô, kunda un iyol a ve kpishi. Nahan iyugh i perapera mough ken Yesu, tsô a zenda mbahuav mbara kera shi a tsenda ikyav vev mbi kasua mbira kpa ken won. (Yohane 2:13-17) Shi yange  va er imba kwagh ne ken mkur u tom na u pasen kwaghaôndo la kpaa. (Marku 11:15-18) Sha mimi yô, akaa a Yesu er ne na yô, hingir u lun a mbaihyomov mba lun a tahav, nahan cii kpa mayange hide ijime ga. Sha ci u nyi? Shighe u lu iyev la je, a yila tempel la ér iyou i Ter na, man lu a ishima na i môm je ôr kwagh ne ye. (Luka 2:49) U hôngor mcivir u wang u ken tempel la lu ifer i mayange je Yesu una na ian ér i̱ za hemen ga yô. Gbashima u lu a mi la na un ishimataver i eren kwagh u gba u una er hen shighe la yô.

18. Mbakristu vea tese ishimataver sha kwagh u mlu u wang u nongo u Kristu nyian nena?

18 Nyian kpa, kwagh gba mbadondon Kristu kpishi sha kwagh u mlu u wang u ior mba Aôndo man sha kwagh u mcivir u wang u Aôndo la. Ka vea nenge ér Orkristu er ve nahan, nan nyôr iyol ken ma kwaghbo u vesen yô, mba ongo ato ga. Ka ve ôr kwagh a or la shin ve za pase mbatamen sha ishimataver. (1 Mbakorinte 1:11) Ka ve nôngo ér mbatamen mba ken nongo u Kristu ve fa kwagh sha mi keng. Mbatamen vea fatyô u wasen mba ve lu uange ken jijingi la shi vea fatyô u eren kwagh u una kura mlu u wang u iyôngo i Yehova kpaa.—Yakobu 5:14, 15.

19, 20. (a) Ka afer a nyi yange dumbur sha ayange a Yesu la, man ior soo ér Yesu a̱ er nyi? (b) Er nan ve mbadondon Kristu ve nyôron iyol ken pati man ipila i eren ga, man ka injar i nyi ve zough a mini?

19 Nahan yô, doo u se kure ikyaa ser Yesu lu or u nôngon kwagh sha u yangen aferakaa a ior ve eren shin tar la jimin ciili? Sha mimi yô, aferakaa yange dumbur sha ayange a na la. Tar ugen u ageegh ngohol tar na lu hemen u. Mbaromanu lu a ikyumutya i ageegh i̱ i̱ kighir Mbayuda yô, shi ve ngohol kpandegh hen Mbayuda kpishi shi ve waan ave sha aeren a kwaghaôndo u Mbayuda je kpaa. Ka nahan ve ior kpishi soo ér Yesu a̱ nyôr pati u i eren sha ayange a na la ye. (Yohane 6:14, 15) Hen shighe ne kpa, Yesu er kwagh sha ishimataver.

20 Yesu pase ér Tartor na ka u shin tar ne ga. Yesu yange tese mbahenen nav sha ikyav na la, sha u ve de nyer iyol ken ayôôso a patii a sha ayange a ve la ga, kpa ve gema ve ver ishima sha u pasen ior loho u dedoo u Tartor u Aôndo yô. (Yohane 17:16;  18:36) Yesu tese ityesen i hemban cii sha kwagh u lun paleghaa a tar ne zum u ikpelaior i toron asema va sha u kôron un la. Peteru tsua sanker fese, kende gagher gber nomsoor ugen, vihi un iyol. Ka ican ga u or kaan ér Peteru er kwagh shami. Aluer yange a doo u eren kwagh sha tswam yô, ka hen tugh mbu i ta num sha Wan u Aôndo u lun a ishô iyol ne je, doo u ma i er kwagh nahan ye. Nahan kpa, hen shighe la je Yesu ôr kwagh u i gbe u mbadondon un mba shin tar cii vea eren zan zan nyian yô, a kaa ér: “Wa sanker wou ken vaa, gadia mba ve tee sanker cii á wua di ve sha sanker.” (Mateu 26:51-54) Yange gba u mbadondon Kristu vea lu a ishimataver ve, vea kôrcio u lun bem bem a ior imba ne ye, man nyian kpa kape i lu je la. Er Mbakristu ve lu paleghaa a tar yô, ma shighe môm kpa ior mba Aôndo mba a wa ave sha ityav mbi mbi dumbur ainge ne ga, kua mbaatemtyo man ayôôso kua aeren a pilagh agen kpaa ga. Man iti i dedoo i ve lu a mi ne ka injar i môm i ve zough a mi sha ci u ishimataver ve la yô.

A Tagher a Mtev u sha Ican sha Ishimataver

21, 22. (a) Ka iwasen i nyi yange i na Yesu cii ve mase yan ican i hemban cii ken uma naa? (b) Yesu taver ishima zan zan ku na nena?

21 Wan u Yehova tsenga fan tsuaa wener una tagher a mtev u sha ican kpoghuloo shighe u una va shin tar ne la. (Yesaia 50:4-7) Yange i zer keren un a ku acin imôngo, zan zan i va kar wuan un, er i pase sha mhii u ityough kin nahan. Yesu za hemen u tesen ishimataver na zum u a tagher a akaabo ne nena? Cii man ikpelaior i toron asema la i va kôr Yesu yô, lu nyi Yesu lu erene? Lu eren msen hen Yehova kpoghuloo je. Nahan Yehova er nena? Bibilo kaa a vese ér “i ungwa” Yesu. (Mbaheberu 5:7) Yehova tindi ortyom u sha ugen, ér a va taver Wan na u cian kwagh ga ne ishima.—Luka 22:42, 43.

22 Yange mba taver a taver Yesu ishima nahan maa, a kaa a mbaapostoli nav ér: “Mough nen sha, se yem nen.” (Mateu 26:46) Nenge er mkaanem nam man ma tese ishima i vian na la yô. Er Yesu fa dedoo ér una kaa a ikpelaior i toron asema la ér ve  de eren azende a na kwagh ga, shi ahuraior na la aa yevese aa undu un, una mase shin tswen sha u tagher a ican i hemban cii ken uma na nahan cii kpa, a kaa ér “se yem nen.” Yange lu tswen na shighe u i ôr un ijir sha tindi ga, man sha mimi ga shi i naha un tar, i na un ican kpishi, zan zan mase kpen ku u nyoon tsung la. Ken atsan a i na un ne cii, mayange je ishimataver na la pande ga.

23. Pase er i hii ve gbenda u Yesu tagher vanger a kwaghbo man ku la u tese ér yange wa a wa uma na ikyo ga ze yô.

23 Yesu lu or u wan uma na ikyo ga shinii? Mayange ga; mwe u or wan uma u nan ikyo ga la gba zua vea ishimataver cuku ga. Jighilii yô, Yesu tese mbadondon un ér ve lu mbafankwagh, nahan shighe u ve nenge a kwaghbo u vihin ve iyol yô, ve palegh  un sha kwaghfan sha er vea za hemen u eren ishima i Aôndo yô. (Mateu 4:12; 10:16) Kpa hen shighe ne yô, Yesu fa ér ma gbenda ngu u una palegh kwaghbo u tseren un ne ga. A fa kwagh u lu ishima i Aôndo yô. Yesu kange ishima ér una tile sha mimi, sha nahan yô, kwagh u gba u Yesu una er hen shighe la yô, lu u tagher ishigh a ican la jighilii.

Mbashiada mba Yehova tese ishimataver zum u ve tagher a mtev u sha ican yô

24. Er nan ve se fe ser se fatyô u lun a ishimataver zum u se tagher a nyityô ican je kpaa?

24 Mbadondon Yesu mba zenden sha angahar a Ter ve la sha ishimataver hanma shighe cii! Mbakpishiv ken a ve tile sha mimi zum u i naha ve tar, i tôv ve a ican shin i kôr ve shin i wuhe ve ken purusu, man shighe u ve tagher a ku la je kpaa. Uumace mba ve yen ne nahan zua a imba ishimataver la hana? Or gbe lun a ishimataver ne iyol i nan tsô ga. Er Yesu zua a iwasen hen Aôndo nahan, kape mbadondon un kpa i lu je la. (Mbafilipi 4:13) Nahan yô, mayange de cie kwagh u una va er u ken hemen la ga. Kange ishima wer u za hemen u tilen sha mimi, nahan Yehova una na u ishimataver i u soo la. Za hemen u zuan a agee ken ikyav i Orhemen wase Yesu la; yange kaa ér: “Taver nen asema, Mo M hemba tar ne.”—Yohane 16:33.

^ par. 12 Mbatimen sha akaa a mbayiase kaa ér yange ior civir iwar i mbatesen mban, vough er iwar i uprofeti man i uter mbatamen kpa i civir i nahan.