Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

“Va Dondo sha A Mo”

 ITYOUGH 6

“A Hen Ikyo i Wan”

“A Hen Ikyo i Wan”

1, 2. Ter u lun a dooshima ka nana nenge er wan u nan a we imo i nan ikyo nahan, i doo nan sha ci u nyi, man er i lu nan ken ishima la tese ér kape Yehova kpa ka i lu un ken ishima je la nena?

TER ugen gba ashe sha windou ngu nengen er wan na a lu numben vea azende a na agen ken won yô. Bol u ve lu numben a mi la tsue ken ya gba sha godobi. Wan la ngu kenger sha bol shon nger nger. Ijende na ugen torough a na ér a zenda bol la a za kôr sha godobi, kpa wan ti jingir ityough kaa ér, “i venda a mo ér m de eren nahan ga.” Nahan doo Ter na se teghelee.

2 Er nan ve i doo ter na la yumu? Doo un sha ci u a venda a wan na ér a̱ de dugh sha godobi tswen ga. Shin er wan la a fe ér ter na ngu nengen kwagh u un lu eren la ga nahan kpa, a wa imo i ter na ikyo, nahan ter na fa je ér wan na ngu henen ikyo i wan, nahan una hemba palegh iyolvihin. Ka ter u wan la ken ishima vough er Yehova, Ter wase u sha la kpa ka i lu un nahan. Aôndo fa ér, gba u se hen u suur sha a na shi se ungwan imo na, ve se za hemen u lun jighjigh shi se nenge a kwagh u dedoo u un we ishima u va eren sha ci wase ken hemen la ye. (Anzaakaa 3:5, 6) Sha nahan yô, a na se mbatesen mba hemban doon cii.

3, 4. Yesu yange “hen ikyo i wan” shi “hingir vough” inja nena? Tese ikyav.

3 Bibilo ôr kwagh ugen u kpilighyol sha Yesu ér: “Shin er Un lu Wan nahan kpaa, A hen ikyo i wan sha atsan a A ya la. Er A hingir vough yô, A hingir itine i myom u tsôron sha ci u mba ve ongo imo Na la cii.” (Mbaheberu 5:8, 9) Wan ne vande lun sha anyom ngee gande u fan iyenge. Waniunda u Nomso ne nenge er Satan man mbatyomov mba hendan a Aôndo mbara hemba ato yô, kpa mayange kohol ve ken ihyembeato la ga. Ka un je mkaanem ma profeti, ma jijingi na i nger ne ma er kwagh na ér: “M hendan ga” ye. (Yesaia 50:5) Tsô, er nan ve i er kwagh u Wan  u ungwan imo i Ter na vough ne ér, ‘A hen ikyo i wana’? Or u vough la nahan yange shi “hingir vough” nena?

4 De se tese ikyav sha injakwagh igen. Se tôô ser ormaankwagh ugen soo u yamen ikyagh ki tomough. A za yam ikyagh ki tomough ki i er ki tsembelee yô. Nahan kpa, a er nan ve una fa ér ikyagh ki tomough kira doo kpishi? Shin er mluashe u ki a tese ér i er ki tsembelee nahan kpa, ka shighe u ormaankwagh la una hii u eren tom a ki kpoghuloo la ve una fa ér ka ki dedoo ye. Yesu kpa kape kwagh na a lu je la. Cii man Yesu va shin tar yô, lu or u wan imo i Yehova ikyo a mshi shio. Kpa yange ve shin tar hiden yemen sha yô, mlu u ikyo i wan na la kaha. Yange í kar ikyo i wan na la hen shighe la sha akaa a yange una ve shin tar ga yô ma tagher a mi sha won ga yô.

5. Er nan ve ikyo i wan i Yesu la lu kwagh u hange hange yumu, man kanyi se lu timen sha mi ken ityough kini?

5 Ikyo i wan lu kwagh u hange hange ken tom u Yesu va u va eren shin tar la. Er Yesu lu “Adam u masetyô” yô, yange va shin tar u va eren kwagh u mbamaren asev mba hiihii mbara kanshio u eren yô; lu u una wa imo i Yehova Aôndo ikyo, kua ken imeen je kpaa. (Mbakorinte 15:45) Nahan kpa, ikyo i wan i Yesu la lu kwagh u sha ikpamberashe ga. Yesu tese ikyo i wan sha mhen na cii man a ishima na cii kua a uma na cii. Shi er kwagh ne saan saan. Yange nenge ér u eren ishima i Ter na la ka kwagh u hange hange je hemba u yan kwaghyan! (Yohane 4:34) Kanyi ia wase se ve se dondo ikyav i ikyo i wan i Yesu laa? De se hii nengen sha atôakyaa a yange na ve Yesu waan imo i Aôndo ikyo yô. Aluer atôakyaa aa a ne ve se we imo i Aôndo ikyo la nga er atôakyaa a Yesu lu a mi la yô, kwagh ne una wase se u hendan a imeen shi eren ishima i Aôndo. Se nengen sha atôakyaa ne se been yô, se hide se nenge sha mbamtsera mbagenev mba se zua a mi sha u tesen ikyo i wan i sha inja i Kristu la.

Atôakyaa A Yange Na Ve Yesu Waan Imo i Aôndo Ikyo Yô

6, 7. Ka atôakyaa agen a nyi yange na ve Yesu tese ikyo i wana?

6 Ikyo i wan i Yesu tese la i hii lu ken atô ishima na je. Er se vande nengen ken ityough ki sha 3 kira nahan, Kristu lu or u  hiden a iyol ijime. Iyolmoron ka i na ior ve nenge ér ikyo i wan ka kwagh u ikyoogh ga, kpa iyol i hiden a mi ijime ka i wase se se ungwa imo i Yehova. (Ekesodu 5:1, 2; 1 Peteru 5:5, 6) Heela tseegh ga, lu kwagh u doo Yesu ishima, man kwagh u vihi un ishima la yange na ve Yesu tese ikyo i wan ye.

7 Kwagh u hemban cii yô, Yehova, Ter u Yesu u sha la doo un ishima. I pase kwagh u dooshima ne vighe vighe ken ityough ki sha 13 kira. Imba dooshima ne na yô, Yesu cian Aôndo. Yehova yange doo un ishima tsung, shi naan un icivir kpa kpishi, nahan cian u eren kwagh u vihin Ter na. Mcie u Yesu cian Aôndo la lu ityôkyaa i môm i yange na ve Aôndo ungwan mbamsen nav yô. (Mbaheberu 5:7) Mcie u cian Yehova la shi ka kwagh u vesen u i fe hemen u Yesu, Tor Mesiya la a mi yô.—Yesaia 11:3.

Iemberyolough i u eren la ngi tesen ér iferkwagh vihi u ishima kpa?

8, 9. Er i tsengaôron nahan, ishima yange i lu Yesu ker sha kwagh u perapera man iferkwagh nena, man yange tese mlu u ishima na la ken igbar nena?

8 Yehova ka una doo or ishima yô, i gba u akaa a Yehova a ker  a ihyom la nan kpa nana kôr a ihyom. Nenge ase ikyav i tesen ne; í ôr kwaghôron u profeti ne sha Tor Mesiya, ér: “Perapera doo U ishima, kpa iferkwagh yô, vihi U ishima, ka nahan man Aôndo, Aôndo Wou, A shigh U mkurem ma iember [i hembe] mba kwav Wou ye.” (Pasalmi 45:7) “Mba kwav” mba Yesu mbara lu utor mbagenev mba ve due ken tsombor u Tor Davidi la. Yange i shighe Yesu mkurem, i ver un tor, nahan hemba saan un iyol a ve shi hemba ember a ve kpaa. Sha ci u nyi? Injar na hemba i ve la yem zende zende, lu u hemen na ua doo je ikighir a lu ga. I na un injar ne, sha ci u perapera u a doo un ishima la kua iferkwagh i í vihi un ishima la mgbegha un u ungwan imo i Aôndo sha akaa cii.

9 Yesu yange tese ken igbar er ishima lu un ker sha kwagh u perapera man iferkwagh nena? Ikyav i tesen yô, shighe u mbahenen mba Yesu dondo kwaghwan na ken tom u pasen kwaghaôndo ve ve zua a iveren la, lu Yesu ken ishima nena? Yange ember kpishi. (Luka 10:1, 17, 21) Shi zum u ior mba ken Yerusalem zer hendan a Yesu, shi vendan tom u lu eren sha u wasen ve la, lu un ken ishima nena? Yesu vaa sha ci u ato a kondon a ior mba ken gar la. (Luka 19:41, 42) Ieren i dedoo man i bo cii yange i bende a Yesu tsung.

10. Gba u ishima ia lu se ker sha kwagh u aeren a perapera man aferakaa nena, man kanyi ia wase se u eren kwagh ne?

10 Aluer se gbidye kwar sha mlu u yange i lu Yesu ken ishima sha kwagh u perapera man iferkwagh la yô, kwagh ne una wase se u timen sha atôakyaa aa a ne ve se ongo imo i Yehova la. Shin er se lu vough ga nahan kpa, se fatyô u tesen ser aeren a dedoo doo se ishima kpishi, shi iferkwagh vihi se ishima tsung. Gba u se eren msen hen Yehova, se sônon un ser a wase se sha er mlu u ishima yase sha kwagh u perapera man iferkwagh la una zua vough sha mlu u ishima na man i̱ Wan na la yô. (Pasalmi 51:10) Heela tseegh ga, gba u se palegh akaa a aa vihi mlu u ishima yase sha kwagh u perapera man iferkwagh la. Gba hange hange u se tsuan iemberyolough i se eren la man azende a ase sha inja sha inja. (Anzaakaa 13:20; Mbafilipi 4:8) Aluer atôakyaa a se eren akaa la nga er a Kristu la nahan yô, se kera tese ikyo i wan sha zwa tseegh ga. Se er kwagh u vough sha ci u doo se u eren  nahan. Se palegh u eren akaa a bo sha ci u a va kôr se a mi yum ga, kpa se palegh a sha ci u a doo se ishima ga.

“A Er Ma Isholibo Ga”

11, 12. (a) Lu nyi Yesu tagher a mi shighe u hii tom na u pasen kwagh ica lu a gba ga laa? (b) Satan yange hii meen Yesu nena, man lu sha ayom a nyi?

11 Er Yesu kôr isholibo ihyom yô, yange tagher a ikyaren shighe u hii tom na u pasen kwagh ica lu a gba ga la je. Zum u i er Yesu batisema la, a za tsa ken taaikyôngo ayange 40 man aime 40 a kwaghyan shio. Shighe la been yô, Satan va u va meen un. Nenge ase er Diabolo yange er kwagh ne sha ayom yô.—Mateu 4:1-11.

12 Satan hii kaan a Yesu ér: “Aluer Wea lu Wan u Aôndo je yô, kaa awen ne a̱ hingir bredi.” (Mateu 4:3) Yesu yange hôr kwaghyan shighe gôgônan nahan lu un nena? Bibilo pase wang ér: “Ijen kôr Un.” (Mateu 4:2) A̱ shi nan kpa, Satan yange tamber sha apera, Yesu vôron hingir tule tule yô, a va mee un, sha ci u fa je ér ijen kôr un, nahan a sar un u yan kwagh. Shi nenge kwagh u Satan ôr sha u nahan Yesu tar ne, ér: ‘Aluer Wea lu Wan u Aôndo je yô.’ Satan vande fan er Yesu a lu “Waniunda ken akaa a i gbe a cii” yô. (Mbakolose 1:15) Nahan kpa, ishima nyima Yesu ker sha ci u tar nahan u Satan la, hingir u hemban Aôndo ato ga. Yesu fa ér aluer un er kwagh a tahav nav sha u kuren mbaawashima nav yô, a lu sha ishima i Aôndo ga. Yange venda u eren nahan, sha u tesen ér un suur sha Yehova a iyol i hiden a mi ijime sha u a̱ koso un shi a̱ hemen un kpaa.—Mateu 4:4.

13-15. (a) Satan yange mee Yesu kwa u sha uhar man kwa u sha utar nena, man Yesu er nena? (b) Er nan ve se fe ser mayange Yesu haa iyol inya a Satan ga?

13 Satan ngur meen Yesu kwa u sha uhar yô, a yem a na a za ver un sha ityough ki tempel je. Satan kôr Mkaanem ma Aôndo goom a mi sha ayom, maa kaa a Yesu ér a tese ér un ngu wan u Aôndo, a̱ tsuwe sha ijiir i taven sha la a̱ gba iyol na shin inya sha er mbatyomov vea war un yô. Luun er ikpelaior i i lu ken tempel la i nenge imba ivande la nahan, mô ve ma nan cihi ma nan ta akpelan ér Yesu ka Mesiya u ityendezwa la ga kpa? Man luun  er ikpelaior la lumun ér Yesu ka Mesiya sha ci u kwagh u kpilighyol u ma er la nahan, Yesu ma palegh atsan kua mbamzeyol kpishi ga he? Alaghga yange ma lu nahan. Kpa Yesu fa er Yehova lu a awashima ér Mesiya a er tom na a iyol i hiden a mi ijime, a de urugh ior ve naan un jighjigh sha u eren akaa a kpilighyol kpishi ga yô. (Yesaia 42:1, 2) Sha ingin kpa, Yesu venda u hemban Yehova ato. U eren gwaikyaa la lu un kwagh u injaa ga.

14 Kpa gema imeen i sha kwagh u nan Yesu tahav la di ye? Ken imeen i sha utar la, Satan kaa ér una na Yesu ityartor i shin tar cii, aluer Yesu gure civir un yô. Yesu hen sha kwagh u Satan kaa ér una na un laa? Yange kaa a na ér, “Yem kera, Satan.” Shi a kaa ér: “Gadia i nger er: Civir Ter, Aôndo wou, ka Un tseegh er Un tom ye.” (Mateu 4:1-10) Ma kwagh lu sha won u a fatyô u meen Yesu a mi ér a̱ civir aôndo ugen ga. Ma ian i utaha shin itizan i shin tar ne i a mee Yesu a mi ve una hemba Aôndo ato je kpa lu ga.

15 Satan de kpa? Yange yem kera sha imo i Yesu kaa la. Nahan kpa, Ivangeli i Luka kaa ér Diabolo “mough hen a Na kera er saa shighe ugen.” (Luka 4:13) Jighilii yô, lu u Satan una za hemen u meen Yesu shi karen un zan zan mkur u tom na shin tar ne. Bibilo kaa a vese ér yange i “mee [Yesu] sha hanma gbenda cii.” (Mbaheberu 4:15) Nahan yô, Yesu haa iyol inya mayange ga; se kpa se har iyol inya sha won ga.

16. Satan ngu meen mbacivir Aôndo nyian nena, man se venda ayom a na la nena?

16 Satan ngu meen mbacivir Aôndo zan zan nyian. Kwagh er vihi yô, ashighe kpishi mbamyen asev ka ve na se ngôôr gban ken imeen ga. Satan ngu a er ayom, a mee se sha isharen i ka i kende ken a vese u wan iyol yase ikyo tseegh la man i moron iyol kua i keren tahav sha mhange la. Ka a doo Satan ga yô, a lian sha isharen i lun a uyôughyôughmbaakaav la a mee se sha akaa ne cii! Ashighe agen yô, a gba hange hange u se tamber se hen sha mbamlu asev sha mimi. Doo u se hen sha mkaanem ma i nger ken 1 Yohane 2:15-17 mara. Se nguren eren nahan yô, a doo u se tôv se fa, aluer asaren a iyolough a tar ne, er u tômon ser ma se lu a kwagh ave nahan, shin isharen i keren ser se er  kwagh sha ishima i mbagenev la na yô, Ter wase u sha la kera fa doon se ishima ga yô. Gba u se umbur ser tar ne ngu karen kera, di er orhemen u, Satan nahan. De se venda nen ayom a a lu eren sha u meen se ér se gba ken isholibo la! Mlu u Orvesen wase la a taver se ishima, gadia “A er ma isholibo ga.”—1 Peteru 2:22.

“M Eren Akaa A Doon Un Gbem”

17. Yange lu Yesu ken ishima nena sha kwagh u ungwan imo i Ter naa, kpa alaghga mbagenev vea nyiman ér nyi?

17 Ikyo i wan hemba u palegh isholibo tseegh tsô la ica je; Kristu yange er hanma kwagh u Ter na kaa ér a̱ er cii sha gbashima. A kaa ér: “M eren akaa a doon Un gbem.” (Yohane 8:29) Ikyo i wan i Yesu ne yange i va un a iember kpishi. Alaghga mbagenev vea nyiman ér ikyo i wan lu Yesu kwagh u ican ga. Alaghga vea hen ér lu Yehova tseegh gba u Yesu una ungwan imo na ye, man Yehova gema ngu vough, kpa se yô, ashighe kpishi ka i gba u se ungwan imo i mbahemenev asev, mba ve lu vough ga la. Nahan kpa, u ôron kwagh sha mimi yô, Yesu yange ungwan imo i uumace mba lun vough ga, mba ve lu sha aan a hemen ior la.

18. Yesu yange ver ikyav sha kwagh u ikyo i wan shighe u lu wanye la nena?

18 Shighe u Yesu lu wanye la, lu sha ikyev i mbamaren nav, Yosev man Maria, mba ve lu vough ga la. Alaghga yange una nengen a mbamshi ken mbamaren nav a hemba er mbayev kpishi ka ve nenge a mi ken mbamaren vev la. Yange hendan a mbamaren nav, de u eren kwagh u gba u una eren hen tsombor na shighe u lu wanye la, hide lu tesen ve er ka i nenge sha tsombor yôô? Nenge ase kwagh u Luka 2:51 a er sha Yesu, shighe u lu anyom 12 ne, ér: “A lu ungwan imo ve.” Yesu ver agumaior a ken Kristu, aa a lu nôngon ér aa ungwan imo i mbamaren vev shi aa naan ve icivir i i gbe u aa na ve la ikyav i dedoo kpishi sha kwagh u ikyo i wan.—Mbaefese 6:1, 2.

19, 20. (a) Yesu yange tagher a mbamtaver mba lun kposo sha kwagh u ungwan imo i uumace mba lun vough ga la nena? (b) Er nan ve i doo u Mbakristu mba mimi nyian vea ungwan imo i mbahemenev veve?

19 Er Yesu ungwan imo i uumace mba lun vough ga yô, a tagher  a mbamtaver mba Mbakristu mba mimi ve tagher a mi nyian mayange ga yô. Nenge ase er Yesu lu uma sha shighe u a kaha kposo a ashighe agen cii yô. Yehova yange lumun a kwaghaôndo u Mbayuda, u tempel na kua upristi nav lu ken Yerusalem la sha ayange a tsuaa la je, kpa va gba u una venda kwaghaôndo ve la, una gema a ver nongo u Kristu sha ityough nagh. (Mateu 23:33-38) Cii man i ver nongo u Kristu yô, mbahemenev mba ken kwaghaôndo la kpishi lu tesen mbaaie mba yange i due a mi ken kwaghfan u taregh u Mbagrika la. Anyighe u eren yange gande ave ken tempel la je Yesu yila un ér “bar u mbanumunior.” (Marku 11:17) Yesu yange de u zan ken tempel la kua ken ushinagogee? Ei! Kwagh yange gba Yehova sha akaa a i eren ken mcivir na la her. Yesu tese ikyo i wan sha u zan uiniongo mba i eren ken tempel man ken ushinagoge la zan zan Aôndo va mase eren kwagh sha mi.—Luka 4:16; Yohane 5:1.

20 Aluer Yesu tese ikyo i wan ken mbamlu mbara nahan yô, doo u Mbakristu mba mimi vea hemba lun a ikyo i wan nyian cii! Jighilii yô, se mba ken ashighe a a hembe lun kposo cii yô, ka shighe u i hide i ver mcivir u mimi, u yange i tsengaôron kwagh na tsuaa yô. Aôndo bum a vese ér mayange una na Satan ian ér a vihi ior nav mba un hidi a ve hen a na la ga. (Yesaia 2:1, 2; 54:17) Ka mimi, se mba tagher a asorabo kua mbamyen  ken nongo u Kristu. Kpa doo u se tôô mbamyen mba mbagenev vea hingir se ityôkyaa i hemban Yehova ato, alaghga je yô den u zan mbamkombo mba Mbakristu shin hingir u puun mbatamenee? Mayange ga! Kpa se gema se sue mbahemenev mba ken nongo u Kristu la a ishima yase i môm. Se mba we ikyo sha u zan mbamkombo mba Mbakristu man mbamkohol shi dondon akaawan a Ruamabera a se za ongo la.—Mbaheberu 10:24, 25; 13:17.

Se mba we ikyo sha u eren kwagh u se henen ken mbamkombo mba Mbakristu la

21. Uumace yange vea kighir Yesu ér a hemba Aôndo ato nahan, a er nena, man a ver se ikyav i nyi?

21 Yesu yange de ér ior, shin ahuraior a na a lun a mbaawashima mba dedoo je kpa, a yange un u ungwan imo i Yehova ga. Ikyav i tesen yô, apostoli Peteru yange nôngo ér Orvesen na a de nengen ér saa una ya ican shi una kpe keng keng ga. Peteru wa Yesu kwagh a awashima u dedoo, kpa er kwaghwan la gema lu shami ga yô, Yesu venda a na taver taver. (Mateu 16:21-23) Nyian ne, mbadondon Yesu ka ve shi vendan kwaghwan u ior vev mba ishima ka i nyian ve sha kwagh ve, nahan ve waan ve kwagh ér ve per atindi a Yehova shi ve de u dondon akaawan a na la. Nahan cii kpa, se kange ishima ser, “sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior,” er mba Kristu mba sha derianyom u hiihii la kpa er nahan.—Aerenakaa 5:29.

Mbamtsera Mba Ikyo i Wan i sha Inja i Kristu La

22. Ka mpin u nyi Yesu na mlumun sha mini, man a na nena?

22 Zum u Yesu tagher a ku la, lu ikyaren i hemban cii i Satan kar un je la. Ken sev mbu vihin tsung mbura, “a hen ikyo i wan” vindi vindi. Yange er ishima i Ter na, lu ishima na iyol na ga. (Luka 22:42) Yesu hemba imeen la, nahan a ver se ikyav i vough sha kwagh u mtil sha mimi. (1 Timoteu 3:16) A na mlumun sha mpin u kwagh u yange er ken Eden la due a mi ne, ér: Aluer i kar orumace u vough nahan, nana za hemen u ungwan imo i Aôndo kpa? Adam yange gba, Ifa kpa nahan. Shighe kar yô, Yesu va, va lu uma shin tar, shi kpe, maa a na mlumun u vough sha mpin la. Or u hemban ken akaa a Yehova a gbe a cii la na mlumun u hemban doon cii. Shin er gba u una ya ican shi una kpe sha ci u ikyo i wan na la nahan kpa, a ungwa imo i Ter na.

23-25. (a) Ikyo i wan gba zua vea mtil sha mimi nena? Tese ikyav. (b) Ityough ki ki dondo sha kin ne ki a itinekwagh ér nyi?

 23 Ka ikyo i wan ka i tese ér or tile sha mimi, shin nan ngu civir Yehova a ishima i nan cii ye. Er Yesu ungwan imo i Aôndo yô, a gbihi mtil sha mimi na la ga, nahan a wase uumace cii. (Mbaromanu 5:19) Yehova yange na Yesu injar mgbeghaa. Se kpa aluer se mba dondon imo i Orvesen wase, Kristu yô, Yehova una na se injar. Aluer se mba ungwan imo i Kristu yô, se zua a “myom u tsôron.”—Mbaheberu 5:9.

24 Kwagh ugen yô, mtil sha mimi tseegh kpa ka iveren. Anzaakaa 10:9 kaa ér: “Or u nan zenden ken perapera yô, nan ngu zenden bem bem.” Aluer i tôô mtil sha mimi shin perapera i kar sha zege iyou u i maa sha akam a injaa yô, a fatyô u karen hanma ieren i tesen ikyo i wan sha hanma ikyamegh ki sha iyou shon. Alaghga ikyamegh i môm kia lu kwagh u ikyoogh ga, kpa hanma ikyamegh ki a inja. Aluer i tôô akam kpishi i zua sha agen yô, a maa kwagh u doon tsung. Aluer se magh aeren a tesen ikyo i wan la ijiir i môm, se mba seer ieren i môm sha igen gbem yô, se maa iyou i mtil sha mimi, i doon ashe tsung.

25 Ieren i tesen ikyo i wan, i ka i za hemen gbem la umbur se kwagh u ieren i dedoo igen, ka ishimataver je la. Ityough ki dondon kin kia ôr kwagh u ikyav i Yesu ver sha kwagh u ishimataver la.