‘Nyian i kure icighanruamabera ne’

1-3. Yesu yange soo ér ior mba ken Nasareti ve kav nyi, man a tese ve nyi ikyava?

SHIGHE u Yesu hii tom na u pasen kwagh ica lu a gba ga la, a za ken Nasareti, ape i yese un la. Awashima na yô, lu u wasen ior sha u ve kav kwagh u hange hange ne, ér: Ka un, un lu Mesiya u ngise i tsengaôron kwagh na la ye! Yange tese ve nyi ikyava?

2 Ior kpishi yange vea ver ashe u nengen ivande je ka u henen a hen ga. Gadia ve vande ungwan ibaver ér Yesu ngu eren ityom i kpilighyol. Nahan kpa, a er ma ivande ér ve nenge ga. Kpa a gema a yem a yem ken shinagoge, er vanden eren keke nahan. Yange mough tile sha, sha u ôron ruamabera, tsô i na un ihyurenruamabera u Yesaia. Ihyurenruamabera la lihe kpishi, man alaghga yange i hure i sha anikyonov, nahan Yesu samber i tegh tegh zan zan a kar zuan a ijiir i a soo u ôron la. Nahan a ôr ijiir i í lu Yesaia 61:1-3 hegen ne genger genger.—Yesaia 61:1-3; Luka 4:16-19.

3 Mbaungwan mbara kpa lan kwagh u i er hen ijiir la ga. Ijiir la ôr kwaghôron u profeti u sha kwagh u Mesiya. Hanma or ken shinagoge haa ashe sha Yesu. Nahan huan ving. Tsô Yesu hii u pasen kwagh u ôr la. Alaghga a pase vighe vighe je, ér: “Nyian i kure icighanruamabera ne ken ato a en ve.” Kpiligh mba ve lu ungwan kwaghôron na la cii iyol sha akaaôron a dedoo la, kpa mbagenev shi soo u nengen ma ivande i kpilighyol. Kpa, Yesu gema ôr ve ikyav i ken Ruamabera i i pon m-ban u jighjigh ve la yô. Been a bee nahan, ior mba ken Nasareti mbara gba nôngon ér vea wua un.—Luka 4:20-30.

4. Yesu ver ikyav i nyi ken kwaghpasene, man kanyi se time sha mi ken ityough kini?

4 Heen ne, Yesu er kwagh u a za hemen a mi ken tom na u  pasen kwagh na cii yô. Hanma kwagh u eren shi ôron cii, yange har sha Mkaanem ma Aôndo na i nger la. Sha mimi yô, uivande nav lu a inja sha u tesen ér jijingi u Aôndo lu eren tom ken a na. Nahan cii kpa, kwagh môm lu Yesu a inja hemba Icighan Ruamabera ga. De se time nen sha ikyav i a ver sha gbaa ne la. Se time sha gbenda u Orhemen wase yange ôron kwagh u i nger ken Mkaanem ma Aôndo la man er paan Mkaanem ma Aôndo iyol shi pasen ma kpaa yô.

Yesu Ôron Kwagh U I Nger ken Mkaanem Ma Aôndo La

5. Kanyi Yesu yange soo ér mbaungwan a na ve fa, man a tese ér mkaanem nam la ka ma mimi nena?

5 Yesu yange soo ér ior ve fa ape loho na due yô. A kaa ér: “Ityesen i M tesen, ka i Yam ga, kpa ka i Un u A tindim la.” (Yohane 7:16) Sha shighe ugen la, a kaa ér: “M gbe eren ma kwagh sha tahav Av iyol Yam ga, kpa M er akaa er Ter A tesem yô.” (Yohane 8:28) Shi a kaa ér: “Mkaanem ma M er ne ne, M er ma ka sha tahav Av ga kpa ka Ter u A lu ken Mo la, A eren ityom Na ye.” (Yohane 14:10) Gbenda môm u Yesu tese ér mkaanem mara lu ma mimi yô, lu sha u ôron kwagh u i nger ken Mkaanem ma Aôndo kwa kimbir kimbir.

6, 7. (a) Yesu yange ôr shin ter avur a ken Ruamabera u ken zwa Heberu la ngee kuma nena, man kwagh ne kpiligh se iyol sha ci u nyi? (b) Ityesen i Yesu yange i kaha a i mbangeren la sha nyi gbenda?

6 Aluer u time sha mkaanem ma Yesu ma i nger shin inya la yô, u kav wer yange ter mkaanem ma ken ityakerada i i kohol cii i hingir Ruamabera u ken zwa Heberu la hemba vegher u ruamabera la jimin. Yesu ôron kwagh u i nger ken ityakerada ne la jighilii shin ôron kwagh teren a ter kwagh u i nger ken í la. Alaghga u ungwa kwagh ne hiihii yô, a lu u er a er ma kwagh joo ga nahan. Adooga u pine wer, hii nan ve yange pase kwagh shi tese ken igbar anyom atar man tiôn je kpa fatyô u ôron hanma kwagh u i nger ken ityakerada i Aôndo a ne i nger, i yange i lu hen shighe la cica cii ga? Nahan kpa, jighilii yô, alaghga tsô yange er nahan. Umbur wer, ka akaa a Yesu er man a yange ôr la kpuaa tseegh i nger ye. (Yohane 21:25) Sha kpôô yô, u fatyô u ôron mkaanem ma Yesu ma i nger la ken atô u ahwa kpuaa  tseegh been. Tôô ase wer u ngu ôron or kwagh u Aôndo man Tartor na, nahan ken atô u ahwa kpuaa tseegh maa u kôrcio u ôron kwagh teren ityakerada i ken Ruamabera u ken zwa Heberu la hemban vegher u í jimin! Heela tseegh ga, ashighe kpishi Yesu luun a uihyurenmbaruamabera ga. Shighe u a tese ior Ityesen na i sha Uwo la, a ôr akaa a i nger ken ityakerada i ken Ruamabera u ken zwa Heberu la kpishi shin a ter akaa a i nger ker la, man akaa ne cii a ôr ken ityou!

7 Er Yesu ôron akaa a i nger ken ityakerada i Ruamabera la yô, tese ér Mkaanem ma Aôndo yange ma lu un a inja kpishi. Mba ve lu ungwan ityesen na la cii “kpiligh ve iyol a ityesen Na, gadia A tese ve er ka or u lun a tahav nahan, lu er mbangeren nahan ga.” (Marku 1:22) Yange mbangeren vea tesen ior yô, ve shi kimbir atindi a mbatesen mbagenev mba tsuaa mbara ôron sha zwa yô. Kpa Yesu yô ôr kwagh ter atindi a i ôron sha zwa shin ma ortesen sha u suen ma kwaghôron na kwa môm tsô kpaa ga. Kpa yange nengen ér ka Mkaanem ma Aôndo ma lu tahav mbu hemban cii ye. Yange a ôr kwa kimbir kimbir ér: “I nger ér.” Shi ôron mkaanem man acin imôngo sha u tesen mbadondon un shi kôôm mbamhen mba kpeegh.

8, 9. (a) Yesu yange lumun a tahav mbu Mkaanem ma Aôndo shighe u wanger tempel la nena? (b) Mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve lu ken tempel la yange ve tese icivir sha Mkaanem ma Aôndo cuku tsô kpaa ga nena?

8 Shighe u Yesu wanger tempel ken Yerusalem la, a kaa ér: “I nger er: Á yila iyou Yam er iyou i msen; kpa ne yô, ne gema a mi, hingir bar u mbanumunior.” (Mateu 21:12, 13; Yesaia 56:7; Yeremia 7:11) Sev mbu kpernan Yesu wanger tempel sha ishimataver la, a er ityom i ageegh kpishi ken tempel la. Kwagh u er la doo mbayevnomso mbagenev, tsô ve gba wuese un. Nahan kpa, ishima gema vihi mbahemenev mba kwaghaôndo, ve pine un ér una ungwa kwagh u mbayevnomso mbara lu ôron la yô. A gema a kaa a ve ér: “Een! Mayange ne mba a ôr kwagh u i nger la er: Ka ken zwa u anikyundanev man mbamanatumba U sôr iwuese ye, gaa?” (Mateu 21:16; Pasalmi 8:2) Yesu yange soo ér ior mbara ve fa ér Mkaanem ma Aôndo lumun a kwagh u lu zan hemen la.

 9 Ayange nga kar ahar yô, mbahemenev mbara va kohol Yesu, ve gba pinen un ér: “Ka sha tahav mbu nyi man U eren akaa ne?” (Mateu 21:23) Yesu vande pasen ape tahav nav due la wang. Yange due a mbamhen mba hev shin lu tesen atesen a he ga. Kpa lu pasen a pase kwagh u Mkaanem ma Ter na a ne i nger la ma kaa tsô. Sha mimi yô, upristi man mbangeren mbara ve lu a icivir sha Yehova shin sha Mkaanem nam cuku tsô kpaa ga. Yange ve kuma mba Yesu una na ve ibo er lu ponon mbaawashima vev mba ifer la je neer a neer.—Mateu 21:23-46.

10. Se fatyô u kaven Yesu sha gbenda u se pasen Mkaanem ma Aôndo la nena, man ka ikyav mbi tomov mbi nyi se lu a mi, mbi Yesu lu a mi ga?

10 Mbakristu mba mimi nyian kpa mba suur sha Mkaanem ma Aôndo ken kwaghpasen ve, er Yesu nahan. I fa Mbashiada mba Yehova sha tar cii er ka i maa ve iyol u pasen mbagenev loho u ken Bibilo yô. Ityakerada yase ka i ôr kwagh u i nger ken Bibilo la jighilii shin i ter a ter kwagh shon kwa kimbir kimbir. Shi ken kwaghpasen wase kpa ka se er nahan; ka se nôngo u ôron Ruamabera shighe u se lu lamen a ior yô. (2 Timoteu 3:16) Or ka nana na se ian ér se ôr nan Bibilo shi se pase nan inja i Mkaanem ma Aôndo kua iwasen i ma nahan, i doo se kpen kpen! Se mba ker kwagh ken ityough se mba saan a mi vough er Yesu nahan ga, kpa se gema se mba a ikyav mbi tomov kpishi mbi Yesu lu a mi ga yô. Dugh Bibilo jimin, i í lu gberen ken ijô kpishi seer a seer la sha yô, shi se mba a ityakerada i pasen Bibilo kpishi i wasen se u zuan a ivur i kwagh a gbe se a mi yô. De se kange nen ishima u ôron ior avur a ken Bibilo shi taver ve ishima sha hanma ian i í dugh cii ser ve ôron Bibilo!

Paa Mkaanem ma Aôndo Iyol

11. Yange i gba u Yesu una paa Mkaanem ma Aôndo iyol kwa kimbir kimbir sha ci u nyi?

11 Yesu yange fa er ashighe kpishi ior nzughul a Mkaanem ma Aôndo yô, kpa mayange kwagh la kpiligh un iyol ga. Yesu kaa a Ter na ken msen ér: “Ka kwaghôron Wou je a lu mimi ye.” (Yohane 17:17) Shi Yesu fa dedoo ér Satan, “tor u tar ne” ka “or u aie shi ka ter u aie kpaa.” (Yohane 8:44; 14:30) Shighe u Yesu lu  hendan a imeen i Satan la, a ôr kwagh u i nger ken Ruamabera yô acin atar. Satan yange ôr ivur igen ken Upasalmi, kpa gema pase ivur shon sha gbenda ugen kposo sha apera je, kpa Yesu di gema paa Mkaanem ma Aôndo iyol sha mnzughul u Satan nzughul a ma ne.—Mateu 4:6, 7.

12-14. (a) Mbahemenev mba kwaghaôndo yange ve tese icivir sha Tindi u Mose ga nena? (b) Yesu yange paa Mkaanem ma Aôndo iyol nena?

12 Ashighe kpishi, Yesu yange a paa Icighan Ruamabera iyol sha er a nzughul a i̱ ga yô. Mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a na la pasen Mkaanem ma Aôndo sha gbenda u tsumen a tsume a ior. Yange ve hemba veren ishima sha akaa a kiriki a ken Tindi u Mose la, kpa akaawan a tindi shon har sha mi la yô, gema gba ve kwagh cuku tseegh. Sha nahan yô, ve taver ior asema ér ve civir Aôndo a ishima i môm ga; u ma ve ver ishima sha akaa a a hemba lun a inja, er ijirôron man mhôônom ma zungwen kua jighjigh u nan nahan la yô, gema lu mcivir u sha ikparashe gba ve ishima ye. (Mateu 23:23) Yesu yange paa Tindi u Aôndo iyol nena?

13 Ken Ityesen i Yesu i sha Uwo la, yange ter ishember i “ne ungwa er i kaa ér” la acin imôngo zum u una ôron kwagh u Tindi u Mose yô. Una been yô, a kaa ér, “kpa Mo yô, M kaan ne Mer,” maa a ta iwanger sha kwagh u a hembe lun kwagh u vesen, a u gban kuran Tindi shon tsô la. Yange lu nyiman kwagh u Tindi kaa la shinii? Ei, yange lu paan Tindi la iyol. U tesen ikyav yô, yange ior fa tindi u i wa ér, “De woo or ga” la tsembelee. Kpa Yesu kaa a ve ér vea fe awashima u tindi la yô, ma ve ker or ihyom tsô kpaa ga, sha ci u ihyom i kôron ka kwagh u hiihii u van a iwoo-or, nahan u kôron or ihyom la vihi awashima u tindi ne. Shi u lun a isharen i yaven a or u ú vese ga la kpa vihi kwaghwan u lu ken tindi u Aôndo wa ér i de eren idya ga la.—Mateu 5:17, 18, 21, 27-39.

14 U masen yô, Yesu kaa ér: “Ne ungwa i kaa er: Doo a or u nan we ndor a we yô, gema kôr orihyom wou ihyom. Kpa Mo yô, M kaan ne Mer: Doo nen a mbaihyomov enev, man shi eren nen msen sha ci u mba ve tev ne a ican yô.” (Mateu 5:43, 44) Tindi u i wa ér “kôr orihyom wou ihyom” la yange due ken Mkaanem  ma Aôndoo? Ei, tindi ne lu kwagh u mbahemenev mba kwaghaôndo due a mi shi ve tesen yô. Yange ve pande Tindi u Aôndo u vough la tahav sha mhen u ior. Yesu cia ga paa Mkaanem ma Aôndo iyol sha atesen a ior a bo la.—Marku 7:9-13.

15. Zum mbahemenev mba kwaghaôndo nôngo ér vea na i lu inja er Tindi u Aôndo ngee a utswer kpishi shin a taver gande yô, Yesu paa ma iyol nena?

15 Mbahemenev mba kwaghaôndo yange ve na yô, lu inja er Tindi u Aôndo ngee a utswer kpishi shin a taver gande nahan. Shighe u mbahenen mba Yesu lu karen gbenda ikyua a sule ugen ve, ve lu kever asagher a alakema ken sule la, Mbafarishi kaa ér mba peren tindi u Iyange i Memen. Kpa Yesu tôô ikyav igen ken Ruamabera gema paa Mkaanem ma Aôndo iyol sha u vendan mnenge u kpeegh la. Yange ter kwagh u ubredi mba sha ishi mba i yaan ken icighanjiir tseegh, mba Davidi vea ior nav ve ya ken won u icighanjiir, shighe u ijen kôr ve la; man ka cii ijiir i í er kwagh ne ken Ruamabera je la. Yesu tese Mbafarishi mbara ér ve kav kwagh u a lu mhôônom ma zungwen ma Aôndo la ga.—Marku 2:23-27.

16. Mbahemenev mba kwaghaôndo yange ve kôr Tindi u Mose ve goom a mi sha kwagh u ivaapaven nena, man Yesu er nyi sha kwagh ne?

16 Mbahemenev mba kwaghaôndo shi yange ve ker igbenda kposo kposo i vea pande Tindi u Aôndo tahav yô, yange ve er kwagh ne sha u dughun atindi a jirigh a ve ayol a ve. U tesen ikyav yô, Tindi yange na ian ér or a fatyô u paven a kwase u nan, aluer ‘nan zua a kwagh u doon ga hen kwase la yô,’ man a shi nan kpa yange i lu ma mzeyol u vesen u hen tsombor u or shon. (Duteronomi 24:1) Nahan kpa, mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a Yesu la kôr ave sha tindi ne maa ve hingir u nan ior ian ér ve pav a kasev vev sha hanma ityôkyaa cii, je yô, kwase nana jiidi kwaghyan una hia kpa nom a pav a nan je! * Yesu tese ér ve nzughul a mkaanem ma jijingi mgbegha  Mose nger la kpishi je. Nahan Yesu maa hide ver gbenda u Aôndo soo ér ivaa i luun la, ér i luun nom môm man kwase môm, shi kaa ér ka sha ci u idya tseegh or vea kwase u nan vea fatyô u paven ivaa kpa a lu sha tindi ye.—Mateu 19:3-12.

17. Mbakristu nyian vea fatyô u kaven Yesu sha u paan Mkaanem ma Aôndo iyol nena?

17 Mbadondon Kristu nyian kpa mba paan Icighan Ruamabera iyol sha er a nzughul a i̱ ga yô. Mbahemenev mba kwaghaôndo ka vea ôr shin vea er kwagh u tesen ér atindi a sha kwagh u aeren a wang a ken Mkaanem ma Aôndo la ya tsegh yô, ve lu meen kaan ér Bibilo ngi a iwasen ga. Shi shighe u ukwaghaôndo ka vea tesen atesen a aiegh ér ka atesen a ken Bibilo yô, ve lu tesen kwagh u a dugh ken Bibilo ga. Ka se kwagh u civirigh kpishi er se lu a ian i paan Mkaanem ma Aôndo ma wang ma mimi mara iyol nahan; u tesen ikyav yô, se mba tesen ser Aôndo ngu môm ken iorov utar ga. (Duteronomi 4:39) Heela tseegh ga, ka se paa Mkaanem ma Aôndo iyol sha kwaghfan man sha icivir kpaa.—1 Peteru 3:15.

U Tan Iwanger sha Mkaanem ma Aôndo

18, 19. Ka akav a nyi a tese ér Yesu lu a tahav mbu kpilighyol mbu tan iwanger sha Mkaanem ma Aôndo?

18 Yesu lu sha shighe u i nger Ruamabera u ken zwa Heberu la. Yange a doo un kpishi sha ian i lu a mi i van shin tar va tan iwanger sha mkaanem ma Aôndo la kpen kpen! U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u iyange i a fatyô u hungur i̱ ga, sha shighe u i nder un ve za kohol mbahenen nav uhar sha gbenda u yemen ken angar u Emou la. Cii man ve kav or u Yesu lu yô, ve pase un er ve ure shi ishima i vihi ve sha ku u Orhemen ve u doon ve ishima la yô. Nahan Yesu er nena? Yange “hii sha Mose kua uprofeti cii, A gba pasen ve akaa a sha iyol Na ken icighanruamabera cii.” Kwagh la bende a ve nena? Shighe kar yô, ve kaa ér: “Asema lu yeghen se a yegh zum u A lu ôron kwagh a vese sha gbenda, pasen se icighanruamabera la gaa?”—Luka 24:15-32.

19 Sha iyange shon i môm, Yesu za zua a mbaapostoli nav kua ior mbagenev. Nenge ase kwagh u a er sha ci ve yô: “A bugh  ve ishima sha u kaven icighanruamabera.” (Luka 24:45) Akperan nga ga, shighe u saan iyol la yange umbur ve er Yesu vande eren imba kwagh la sha ci ve kua antior u nan kegh ato a na cii kuma acin imôngo yô. Ashighe kpishi yange a ôr avur a Ruamabera a i fe a dedoo yô, maa a ta iwanger sha avur shon sha gbenda u a kôr mbaungwan a na ken ishima tsung yô, inja na yô, yange a wase ve u kaven akaa a he man a cimin, a ken Mkaanem ma Aôndo.

20, 21. Yesu yange ta iwanger sha mkaanem ma Yehova ôr shighe u lu lamen vea Mose ken ageva u gba usu la nena?

20 Sha shighe ugen la, Yesu lu lamen a Mbasadushi, mba ve lu ken annongo u due ken kwaghaôndo u Mbayuda, shi ve eren kwagh ikyooso ikyooso a upristi mba Mbayuda, ve na jighjigh ér mnder u shin mbakpenev ngu ga la. Yesu kaa a ve ér: “Kpa sha kwagh u mnder u mbakpenev yô, ne mba a ôr kwagh u Aôndo lu kaa a ven la er: Mo M ngu Aôndo u Aberaham man Aôndo u Isaka man Aôndo u Yakob kpaa, gaa? Aôndo ka Aôndo u mbakpenev ga, kpa ka u mbaumav.” (Mateu 22:31, 32) Ivur la lu ivur i ve fa i tsembelee yô, lu Mose, or u Mbasadushi naan un icivir kpishi la je nger i ye. U nenge a tahav mbu iwanger i Yesu ta sha ivur Ruamabera la kpa?

21 Mose yange lam vea Yehova ape ageva kôr usu la er ken inyom i 1514 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la Nahan. (Ekesodu 3:2, 6) Hen shighe la nahan, Aberaham kpe anyom kar 329, Isaka kpa kpe anyom kar 224, Yakob di gema kpe anyom kar 197. Nahan cii kpa, Yehova kaa ér: ‘Mo M ngu,’ Aôndo ve. Mbasadushi fa er Yehova lu er ma Aôndo u mbakpenev u mbafanaôndoga civir, u hemen ior ken tar u mbakuv, u ior ôron kwagh na ken ukwaghhir la ga yô. Kpa er Yesu kaa nahan, un “ka Aôndo u [mbaumav].” Nahan kwagh la tese ér nyi? Kwaghôron u Yesu la tese wanger wanger ér: “Ka sha a Na man ve cii ve lu uma ye.” (Luka 20:38) Yehova u mhen na a lu a ikighir ga shi kwagh a hungur un kpaa ga la ngu umbur mbatomov nav mba doon un ishima mba ve kpe mbara cii. Awashima u Yehova a lu a mi u va nderen amba ne la ka u bunden ga, nahan a fatyô u ôron kwagh ve ér mba uma. (Mbaromanu 4:16, 17) Iwanger i Yesu ta  sha Mkaanem ma Aôndo la kpilighyol ga he? Kape i lu je ve, “er ikpelaior ungwa nahan yô, kpiligh ve iyol” la!—Mateu 22:33.

22, 23. (a) Se dondo ikyav i Yesu ver sha u tan iwanger sha Mkaanem ma Aôndo la nena? (b) Kanyi se time sha mi ken ityough ki ki dondo nee?

22 Mbakristu nyian mba a ian i civirigh i dondon gbenda u Yesu taan iwanger sha Mkaanem ma Aôndo la. Ka mimi, se mba a ishima i vough er Yesu nahan ga. Nahan kpa, ashighe kpishi ka se lam vea mbagenev sha ivur i ve vande fan yô, shi se ta iwanger sha avegher a ivur shon a ve lu a vande henen sha mi tsô kpaa ga yô. U tesen ikyav yô, alaghga hii iyev vev je ve zer kimbir ér “i̱ tsegha iti You” man “tartor Wou u̱ va,” a u ve fan iti i Aôndo shin kwagh u Tartor la u lu la shio. (Mateu 6:9, 10) Ka i lu se ian i injaa kpen kpen, zum u or nan lumun ér se pase nan akaa a mimi a ken Bibilo er a ngara nahan wang, sha gbenda u ú taver ga yô!

23 Igbenda i vesen i se fatyô u dondon ikyav i Yesu i pasen mbagenev mimi la yô, ka sha u ôron kwagh u i nger ken Mkaanem ma Aôndo la shi paan ma iyol shi tan iwanger sha kwagh u i nger ker la. De se time nen sha igbenda i injaa igen i Yesu pasen akaa a mimi a ken Bibilo sha gbenda u a kôr mbaungwan a na ken ishima yô.

^ par. 16 Ortôvon sha akaa a mbayiase u sha derianyom u hiihii, u i yilan un ér Josephus, u un iyol na kpa pav a kwase na la yange va due a mhen wener i lumun a ivaapaven “sha hanma ityôkyaa cii (man nomso sengen ér atôakyaa nga kpishi a ka a na ve, ve pav ivaa a kasev vev yô).”