Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

“Va Dondo sha A Mo”

 ITYOUGH 1

Inja i Kwagh u Yesu Kaa Ér “Dondo sha A Mo” la Ér Nyi?

Inja i Kwagh u Yesu Kaa Ér “Dondo sha A Mo” la Ér Nyi?

“Me er nan man me zua a uma u tsôrono?”

1, 2. Ken akaa a i lôhôn ior cii ka mlehe u han a hembe lun u injaa, man ka mpin u i nyi i doo u se pine ayol a ase?

KEN akaa a i vande lôhôn we cii, ka hanmô mlehe yange hemba doon we ciilii? Alaghga u umbur shighe u yange i lôhô u ma kwagh u doon we tsung yô, adooga lu ivese i huror wou ugen. Shin alaghga u umbur iyange i í yila u ér u̱ va er ma tom u injaa yô. Aluer í vande lôhôn we ambaakaa ne nahan yô, a̱ shi nan kpa yange saan we iyol kpishi, shin u nenge wer ka icivir je i ne u ye. Kpa jighilii yô, i lôhô u kwagh ugen u a hembe lun a inja cii yô. Hanmô wase yô, i lôhô nan. Man kwagh u se tsough u eren sha mlehe ne la, una bende a vese kpishi je. Ka kwagh u injaa u hemban cii, u se er ken uma wase yô.

2 I lôhô se nyi? Ka Yesu Kristu, Wan u môm-môm u Yehova, Aôndo Uhembanagee la a lu lôhôn se ye, man i nger mlehe shon ken Bibilo. I nger mkaanem ma Yesu man ken Marku 10:21 ér: “Va dondo sha a mo.” Shin er Yesu ôr mkaanem man a orgen nahan kpa, jighilii yô, ka se cii Yesu a lu lôhôn se ér se dondo sha a na ye. Doo u se pine ayol a ase ser, ‘Me vengese nena?’ Alaghga a lu u inja er mlumun u sha mpin ne taver ga nahan. Nahan adooga ú pine wer mlehe u injaa ne nahan, ka an nana venda un sha wono? Kpa kwagh er kpilighyol yô, ior kpishi venda mlehe ne. Sha ci u nyi?

3, 4. (a) Ka akaa a mbagenev ve tômon a tôm er nyi nahan or u yange va pine Yesu mpin sha kwagh u uma u tsôron la lu a mini? (b) Ka aeren a dedoo a nyi nahan, alaghga Yesu nenge a mi ken wanyekwaor u lu orvesen u lun a inyaregh laa?

3 Nenge ase ikyav sha kwagh u orgen u Yesu iyol na lôhô un ér a̱ va dondo sha na, i kom er anyom 2,000 nahan  hegen la. Or ne lu orcivirigh kpen kpen. A lu a akaa atar a uumace ve soon u lun a mi shin ve tômon a tôm yô, lu gumor shi lu a inyaregh man tahav kpaa. Bibilo kaa ér or ne lu “wanyekwaor” u “lun a inyaregh kpishi” shi lu “orvesen” kpaa. (Mateu 19:20; Luka 18:18, 23) Nahan kpa, wanyekwaor ne gema lu a kwagh ugen u hemba lun a inja yô. Yange ungwa kwagh u Yesu, Ortesen u Hemban la, man kwagh u ungwa la doo un kpishi.

4 Mbavesen mba sha ayange la kpishi naan Yesu icivir i i lu i na ga. (Yohane 7:48; 12:42) Kpa orvesen ne gema er kwagh kposo. Bibilo kaa a vese ér: “[Yesu] dugh ngur yemen sha gbenda yô, orgen va ayem, va gure inya sha ishigh Nagh, pine Un er: Ortesen u dedoo, me er nan man me zua a uma u tsôrono?” (Marku 10:17) Nenge er yange gba or ne ishima kpishi u lamen a Yesu yô; a yevese sha ashe a ior cii, a za kohol Yesu, vough er mbaatsanev man ishamior igen kpa yange ma ve er nahan. Heela tseegh ga, a gure inya sha icivir sha ishigh ki Kristu. Nahan kwagh ne tese ér, or ne wa lun or u hiden a iyol ijime shi kav er un lu oribanave ken jijingi yô. Aeren a dedoo angan nahan gba Yesu kwagh kpen kpen. (Mateu 5:3; 18:4) Ka nahan ve, “Yesu gem kenger un yô, a doo Un ishima” ye. (Marku 10:21) Yesu na mlumun sha mpin u wanyekwaor ne pine un la ér nyi?

Mlehe u Hemban Cii

5. Yesu yange kaa a wanyekwaor u lun a inyaregh la ér nyi, man er nan ve se fe ser ‘kwagh môm’ u shi un la lu ibanave ga? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

5 Yesu tese ér Ter na vande ôron mkaanem ma ma te iwanger sha mpin u hange hange u sha kwagh u zuan a uma u tsôron la yô. Yange ter kwagh u i nger ken Ruamabera yô, tsô wanyekwaor la pase er un kor Tindi u Mose la vough vough yô. Nahan kpa, er Yesu lu a mkav u hemban cii yô, a nenge mzeyol u vesen ken a na. (Yohane 2:25) A nenge a mzeyol u ken jijingi ken orvesen ne, man lu mzeyol u vesen je. Tsô Yesu kaa a na ér: “Kwagh shi u môm tsô.” ‘Kwagh môm’ u shi un  la lu nyi? Yesu kaa ér: “Za, za tôô akaa a u lu a mi la cii, tee, na mbaatsanev.” (Marku 10:21) Yesu lu kaan ér saa or nana lu ken ibanave ve nana civir Aôndo yee? Ei. * Kristu lu pasen kwagh ugen u a hembe lun a inja yô.

6. Yesu yange lôhô wanyekwaor la ér a̱ er nyi, man kwagh u wanyekwaor u lun a inyaregh ne er la pase nyi sha kwagh u mlu u ishima naa?

6 Yesu na or ne ian i dedoo igen sha er una fa kwagh u shi un môm tsô la yô; a kaa a na ér: “Va dondo sha a mo.” Nenge sha wono—Wan u Aôndo Uhembansha la iyol na lôhô or ne ér a̱ va dondo sha a na! Yesu shi tôndo zwa a na ér una na un injar i hemban cii. A kaa ér: “Wea lu a kwagh u injaa Sha.” Wanyekwaor u lun a inyaregh ne lumun mlehe u Yesu u hemban cii ne fese kpa? Bibilo kaa ér: “Iyol kpe un sha mkaanem mara, a yem a ishima i vihin, gadia lu a inyaregh kpishi.” (Marku 10:21, 22) Nahan kwagh u Yesu kende ôr ne pase mzeyol ugen u ornyar la lu a mi ken ishima na yô. Inyaregh nagh kira doo un ishima gande, man a̱ shi nan kpa, tahav kua shagba u inyaregh nagh kira va un a mi la doo un ishima. Kwagh er vihi yô, akaa ne hemba doon un ishima a Kristu ica je. Nahan “kwagh” u shi un “môm” tsô la lu dooshima u tangen iyol ga, u gba u una tese Yesu man Yehova a ishima na cii la. Er dooshima ne ban ken a na yô, a venda mlehe u hemban cii ne! Nahan kpa, kwagh ne wa u ker nena?

7. Er nan ve se fe ser mlehe u Yesu la wa se nyian kpa kere?

7 Lu or ne tseegh Yesu lôhô un ga; mlehe na la lu sha ci u iorov kpuaa tseegh tsô ga. Yesu kaa ér: “Aluer anti or a sar nan pe van a Mo ityô yô . . . nana̱ dondo sha a Mo.” (Luka 9:23) I kaa heen ér “anti or” cii nana fatyô u lun ordondon Kristu, aluer mimi je “sar nan” yô. Aôndo urugh mbaasemaamimi  mbara ve a mi hen Wan na. (Yohane 6:44) Ka mbainyarev tseegh shin mbaatsanev shin ma zwa shin ma ikyurior shin ior mba ve lu uma sha shighe la tseegh i ne ve ian i lumun mlehe u Yesu ne ga, kpa ka hanma or cii. Nahan yô, mkaanem ma Yesu ôr ér “Va dondo sha a mo” mara, we kpa ma wa u ker. Er nan ve i doo u a sar u u̱ dondon sha Kristuu? Man inja i u dondon sha a na yô ér nyi?

Er Nan Ve i Gbe u Se Dondo sha Kristuu?

8. Ka mgbe u nyi uumace cii ve lu a mini, man ka sha ci u nyi?

8 Kwagh ugen ngu u i gbe u se fa yô, kwagh shon yô ka un ne: Kwagh gba se uumace a hemen u dedoo. Ka uumace cii ve lumun ér se mba a mgbe ne ga, nahan cii kpa se mba a mi. Ngise icighan jijingi mgbegha Yeremia, profeti u Yehova, nahan a ôr kwagh ugen u a lu mimi u been mayange ga yô, a nger ér: “TERE, m fa, gbenda u or ngu sha ikyev i nan ga; or u zenden la, mvershigh u iaven i angahar a nan ngu sha ikyev i nan ga.” (Yeremia 10:23) Uumace mba a mfe shin ian i hemen ayol a ve ga. Sha kpôô yô, hii sha ayange a tsuaa la je, hemen u orumace ka u bo zan zan nyian. (Orpasenkwagh 8:9) Sha ayange a Yesu la, mbahemenev kighir ior shi nzughul a ve shi bumen ve kpaa. Yesu yange pase mlu u ishamior i sha ayange na la vough, zum u a kaa ér, mba “er iyôngo i i lu a orkuran i ga” nahan la. (Marku 6:34) Nyian ne kpa kape kwagh u uumace a lu vough je la. Se uumace jimin cii, gba u se lu a orhemen u se fatyô u nan nan jighjigh shi nan nan icivir kpaa yô. Yesu kuma u lun imba orhemen laa? Nenge ase atôakyaa kposo kposo a se fatyô u kaan ser a kuma yô.

9. Er nan ve kwagh u Yesu a lu kposo a mbahemenev mbagenev ciilii?

9 Hiihii yô, ka Yehova Aôndo yange tsua Yesu ye. Mbahemenev mba uumace kpishi, ka i lu uumace er ve nahan, mba ve lu vough ga shi ashighe kpishi ka i bume ve shi ve er kwagh ken mlan la, ka ve tsua ve ye. Yesu ngu orhemen u kwagh na a lu kposo yô. Ititom na la je hii tesen se nahan. Inja i ishember  i “Kristu” man i “Mesiya” la ér “u i shigh un mkurem” la. Sha mimi yô, ka orgen môm yange nan shighe Yesu mkurem shin nan tsua un nan ver sha icighan ian ne ga, kpa ka Un u a lu Ter u Hemban Sha Won Cii la. Yehova Aôndo yange ôr kwagh u Wan na ér: “Nenge Wanakiriki Wam u M tsough Un, u ishima ishima, u ishima i doom a Na yum yô.” (Mateu 12:18) Or môm hemba fan orhemen u a doo sha ci wase a Un u a gbe se la ga. Kwaghfan u Yehova ngu a ikighir ga, nahan se mba a ityôkyaa i vesen i lumun a mtsough na ne.—Anzaakaa 3:5, 6.

10. Er nan ve ikyav i Yesu ver la i lu ikyav i hemban doon cii, i uumace vea dondoo?

10 Kwagh u sha uhar yô, Yesu ver se ikyav i vough man i taver se asema kpaa. Orhemen u hemban doon cii ka nan lu a aeren a doon ior mba nan hemen ve la man a vea dondo yô. Nan veren mba nan hemen ve la ikyav i dedoo, nahan nan mgbegh ve u hingir ior mba dedoo. Ka aeren a nyi nahan u nenge a mi ken ma orhemen ve a doo u kpishi? Ka ishimataver shin ka kwaghfan shin ka mhôônom ma zungwene? Man gema ishimawan i nan shighe u nan tagher a mbamtaver la di ye? U nguren henen kwagh u uma u Yesu shin tar ne yô, u nenge er yange lu a aeren ne cica cii man agen kpaa yô. Yesu dondo Ter na u sha la a mshi shio, nahan lu a hanma ieren i Aôndo vough je. Sha mimi yô, yange lu or u vough sha hanma gbenda cii. Sha nahan yô, hanma kwagh u Yesu eren shi ôron man hanma mlu u ken ishima na u yange tese di tsô yô, se nenge a kwagh ker u se fatyô u dondon yô. Bibilo kaa ér a “ver [se] ikyav je sha u [sé] dondo Un ijime yô.”—1 Peteru 2:21.

11. Yesu yange tese ér un ngu “orkuranilev u dedoo” nena?

11 Kwagh u sha utar yô, Kristu yange er kwagh u kaa ér: ‘M ngu Orkuranilev u dedoo’ la. (Yohane 10:14) Hen ior mba sha ayange a tsuaa la yô, kwaghôron u sha ikyav u Yesu ôr ne lu ve ilian ga. Mbakuranilev eren tom kpoghuloo sha u nengen sha iyôngo i í lu sha ikyev ve la. Kwagh yange a hemba  gban “orkuranilev u dedoo” sha mkor kua mkpeyol u iyôngo i nan a mkpeyol u nan. U tesen ikyav yô, Davidi, tertamen u Yesu, lu orkuranilev hii iyev na je, man yange nôngo kwagh a inyamkyume hemba kwa môm sha u waren iyôngo na sha ikyev i inyamkyume ne. (1 Samuel 17:34-36) Yesu er kwagh sha ci u ior mba dondon un hemba nahan. A na uma na sha ci ve. (Yohane 10:15) Ka mbahemenev u me ve tangen iyol ga imba ne nahana?

12, 13. (a) Ka sha nyi gbenda nahan orkuranilev nan fe iyôngo i nana, man iyôngo i nan di fa nan nena? (b) Er nan ve u soo wer Orkuranilev u Dedoo la a̱ hemen we?

12 Yesu lu “orkuranilev u dedoo” sha gbenda ugen kpaa. A kaa ér: “M fa mbi Yav, mbi Yav kpaa fam.” (Yohane 10:14) Hen ase sha injakwagh i Yesu ne. Or u veren ishima sha kwagh kpishi ga yô, nana nenge a ikyumiyôngo je kpa, nana tôô ér ka di ilev mbi lun a ice iyol hur hur tsô. Nahan kpa, orkuranilev yô ka nan fa hanma iyôngo i nan. Nan fa ungô mba iyôngov mba ica ia gba ga tsô vea mar, nahan a gba u nana nenge sha a ve la, man ônov mba iyôngov mba ve ndahar shi ve fetyô a zende ga, mba i gba u nana tôôn ve sha akende la, man iyôngo i í sember gban angev shin í vihi iyol la kpaa. Iyôngo shon kpa fa orkuran i la. I fa ikyenge i nan, mayange ngi ongo ikyenge i nan ngi henen ér ka ikyenge i orkuranilev ugen ga. Ka ia ungwa ikyenge i orkuran i, man ikyenge shon ia tese mciem yô i va kase nan fefa. Ape nan lu hemen ve zan a ve cii, ngi i dondo sha a nan. Shi nan fa ijiir i nana hemen i a za a i yô. Nan fa ape toho u hem gese gese, man ape mngerem ma dedoo ma lu man ijiir i kwaghbo a lu ga yô. Ka nana kuran iyôngo i nan yô, í fa je ér kwagh u tseren i ngu ga.—Pasalmi 23.

13 Ka imba hemen u ú soo la gaa? Orkuranilev u Dedoo kpa kape a eren kwagh a mbadondon un vough je la, man or môm u eren a ve nahan nan ngu ga. A tôndo zwa ér una hemen we una za a we ken uma u msaanyol man mkom hegen je, shi una hemen we zan zan gbem sha won! (Yohane  10:10, 11; Mpase 7:16, 17) Nahan yô, gba u se fa kwagh u i lu u se er sha u dondon Kristu la jighilii.

Inja i u Lun Ordondon Kristu

14, 15. Aluer or soo ér nana lu ordondon Kristu yô, er nan ve i gbe u nana er kwagh a hemba di u sengen ér nan ngu Orkristu shin kwagh u Yesu doo nan ishima tseegh laa?

14 Ior umiliôn umiliôn nyian tôô ér ve lumun mlehe u Kristu ne. Kera ga je kpa, mba yer ayol a ve ér Mbakristu. Alaghga mba ze ma adua u mbamaren vev yange ve za a ve i za er ve batisema ker la. Shin adooga ve senge ér kwagh u Yesu doo ve ishima shi ve lumun ér ngu Oryiman ve. Kpa kwagh ne na ve hingir mba mbadondon Kristuu? Ka kwagh u Yesu lu a mi ken ishima zum u a lôhô se ér se hingir mbadondon un laa? Kwagh ne saa di heela tsô ga.

15 Nenge ase kwagh u ityar i Mbakristu mba aiev ve dumbur ker la, inja na yô ka ityar i ior kpishi ve senge ér ve mba mbadondon Kristu la. Mbakristu mba ken ityar ne mba dondon atesen a Yesu Kristu la kpa? Shin se mba nengen a ihyom man mkighir man ifer man m-ban u mimi ken ityar shon i Mbakristu ne vough er sha ajiir agen sha tar ne kpa se nengen a akaa ne nahanaa? Ngise orhemen Mbahindu, u lu a icivir kpishi, i yilan un ér Mohandas Gandhi la kaa ér: “M fa or môm u nan hembe eren kwagh sha ci u iwasen i uumace a Yesu ga. Sha kpôô yô, kwagh môm za iyol sha kwaghaôndo u Mbakristu ga.” A za hemen a kaa ér: “Ka ne Mbakristu ne ve a mzeyol ye. Hiin tsô kpa ne mba a hii u dondon atesen a en ga.”

16, 17. Kanyi ashighe kpishi ka i shi ior mba ve sengen ér ve mba Mbakristu laa, man mba fe mbadondon Kristu mba mimi sha nyi?

16 Yesu yange kaa ér a hemba fan mbadondon un mba mimi sha aeren a ve, a lu sha mkaan shin sha iti i ve yer ayol a ve la tseegh tsô ga. U tesen ikyav yô, a kaa ér: “Ka hanma or u nana kaa a Mo er, Tere! Tere! man nana nyôr sha tartor u Sha ga, saa u nan eren ishima i Terem u A lu Sha yô.” (Mateu 7:21) Er  nan ve ior kpishi mba ve kaan ér Yesu ka Ter ve la ve kanen shio u eren ishima i Ter naa? Umbur kwagh u wanyekwaor u lu ornyar la. Ashighe kpishi ka i lu ‘kwagh môm tsô,’ ngu a shi ior mba ve sengen ér ve mba Mbakristu la ye, inja na yô Yesu man Un u a tindi Yesu la, doo ve ishima a ishima ve cii ga.

17 A er nan man kwagh a lu nahana? Ior umiliôn umiliôn mba ve kaan ér ve mba Mbakristu la shi mba sengen ér Kristu doo ve ishima ga he? Mba sengen yumu. Nahan kpa u̱ lun a dooshima sha Yesu man Yehova ka kwagh u sha zwa tseegh tsô ga. Yesu kaa ér: “Aluer Mea doo or ishima yô, nana kuran kwaghôron Wam.” (Yohane 14:23) Shi yange ôr kwagh er orkuranilev nahan, wener: “Iyôngo Yam ngi ongo imo Yam, Mo kpaa M fa i, ngi dondon sha a Mo kpaa.” (Yohane 10:27) Sha mimi yô, kwagh u vesen u a tesen ér Kristu doo se ishima yô, ka mkaanem asem shin er i lu se ken ishima la tsô ga, kpa jighilii yô ka aeren a ase.

18, 19. (a) Doo u kwagh u se lu henen sha kwagh u Yesu la una bende a vese nena? (b) Kanyi i lu awashima u takerada ne, man ua wase mba ve ndera nengen ayol a ve ér ve mba mbadondon Kristu la nena?

18 Nahan kpa, aeren a ase nga dugh ken ishima yase. Nga a tese imbaor i se lu kimi la. Gba u se hii eren tom sha or u se lu kimi la. Yesu kaa ér: “Man uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tindi la, ka Yesu Kristu.” (Yohane 17:3) Aluer se zua a mfe u vough sha kwagh u Yesu shi se mba henen sha mi yô, kwagh ne una bende a ishima yase. Una hemba doon se ishima cii, nahan a hemba saren se u dondon un ayange ayange.

19 Awashima u takerada ne yô, ka u wasen se sha u se lu a isharen i dondon Yesu. I nger takerada ne ér u̱ sav pasen kwagh u uma u Yesu man tomshiren na vindi vindi ga, kpa ka sha u u̱ tese se wang er se dondo un yô. I er u ér u̱ wase se u nengen ken Ruamabera u a lu ijingi la, nahan se pine ayol a ase ser, ‘M ngu dondon Yesu sha mimi je kpa?’ (Yakobu 1:23-25) Alaghga u ndera nengen iyol you wer u ngu iyôngo i Orkuranilev  u Dedoo la a hemen i yô. Nahan kpa, u nenge wer hanma shighe yô se fatyô u nengen a igbenda i i gbe u se seer nyôôso uma wase ga he? Bibilo wa se kwagh ér: “Kar nen ayol a en sha u né fa aluer nea lu ken jighjigh u nan yô, time nen ken ayol a en.” (2 Mbakorinte 13:5) Sha mimi yô, ka a inja u se nôngo kpoghuloo sha er se dondo Yesu, Orkuranilev u Dedoo u lun a dooshima, u Yehova iyol na á tsough un ér a̱ hemen se la yô.

20. Kanyi se time sha mi ken ityough ki ki dondo nee?

20 Er u lu henen takerada ne nahan, u̱ wase u sha er Yesu man Yehova vea seer doon we ishima yô. Dooshima ne una nguren hemen we ken uma wou yô, ken tar u tse ne je kpa u zua a bem man mkom kpishi, shi u lu uma ú wuese Yehova gbem sha won er a ne se Orkuranilev u Dedoo yô. Nahan kpa, gba u kwagh u Kristu u se henen ne una har sha mfe u vough u sha kwagh u tom u Yesu a lu eren sha u kuren mbaawashima mba Yehova la. Sha nahan yô, doo u se time sha tom u Yesu a lu a mi u eren sha u kuren awashima u Yehova sha ci u akaa aa a gbe la, ken Ityough ki sha 2 kira.

^ par. 5 Yesu kaa a hanma or u yange nan dondo sha a na cii ér nana za tee akaa a nan cica cii ga. Shin er yange pase er i lu ican tsô u ornyar nana nyôr Tartor u Aôndo nahan kpa, gema kaa ér: “Her Aôndo yô, akaa cii a fatyô.” (Marku 10:23, 27) Jighilii yô, mbainyarev mbagenev kpuaa yange ve hingir mbadondon Kristu. Yange i wa ve kwagh sha kwagh u inyar ken nongo u Kristu, kpa i kaa a ve ér ve za gema inyaregh vev ve na mbaatsanev ga.—1 Timoteu 6:17.