1, 2. Kanyi kwagh apostoli Yohane a pase sha kwagh u yange za hemen hen aikighe u mbaapostoli mase lun imôngo vea Yesu laa?

ORBEENYOL ugen yange civ ngur shin inki sha u una nger kwagh a mi, shi umbur akaa kpishi a gba u una nger yô. Iti i orbeenyol ne ér Yohane, man lu un kpa mase shin uma ken mbaapostoli mba Yesu Kristu ye. Yohane u kuma anyom er 100 nahan hen shighe ne la, lu henen sha kwagh u vesen ugen, u yange er hen aikighe u un vea mbaapostoli mbagenev ve lu vea Yesu cii man ku Na, anyom a karen ken ijime er akunduatargber nahan la. Er icighan jijingi u Aôndo lu hemen un yô, a kôrcio u umbur kwagh u yange za hemen la, shi a nger hanma kwagh shin inya kpaa.

2 Hen tugh mbura, Yesu pase wang ér a wua un. Ka Yohane tseegh a pase er hii ve Yesu kaa ér una de i wua un ku u nyoon tsung la ye, a kaa ér: “Tar u̱ fa er Ter A doom ishima, man shi M eren er Ter A wem kwagh yô. Mough se yem nen heen kera.”—Yohane 14:31.

3. Yesu yange tese ér Ter na doo un ishima nena?

3 “Ter . . . doom ishima.” Mdoo u Ter doo Yesu ishima la hemba un hanma kwagh ugen cii. Kpa u ngu wer, yange zeren kimbir mkaanem mara hanma shighe ga. Jighilii yô, ken Bibilo jimin cii, ka ken Yohane 14:31 tseegh i nger ape Yesu a pase er Ter a doo un ishima nahan jighilii ye. Nahan kpa, uma u Yesu jimin cii yange tese ér mkaanem mara ka ma mimi. Hanma iyange yô tesen ér Yehova doo un ishima. Ishimataver i Yesu man ikyo i wan na kua ishimawan na la cii tese ér Aôndo doo un ishima. Mdoo u Aôndo doo Yesu ishima la mgbegha un u eren tom na u pasen kwagh la sha gbashima.

4, 5. Ka dooshima u nyi Bibilo i hembe ôron kwagh naa, man kanyi a fatyô u ôron sha kwagh u mdoo u Yehova doo Yesu ishima laa?

4 Nyian ne, adooga mbagenev vea nenge ior mba ve tesen  dooshima la ér ka mba wan teregh. Alaghga vea hen kwagh u dooshima u ka i ôr ken ityakerada man ken amo a gberen la, shi vea nenge ér dooshima ka kwagh u asenge, er ashighe agen ka i ôr kwagh u dooshima u hen atô u nomsoor man kwase nahan la tsô. Bibilo ôr kwagh u dooshima u hen atô u nomsoor man kwase, nahan kpa, i̱ ôr kwagh u imba dooshima la sha gbenda u dedoo, ka er ior ve ôron wuee hegen la ga. (Anzaakaa 5:15-21) Kpa Mkaanem ma Aôndo hemba ôron kwagh u dooshima u a lu inja kposo yô. Dooshima ne hemba u lun a isharen sha orgen kpishi la, shi ka mlu u ken ishima u ka a kende kpoo, ica i gba ga maa a kar kera la ga, shi ka kwagh u or a hen ken takerada nana lu a mi ken ityou kpaa ga. Dooshima ne wa mhen u or man ishima i nan ker. Dugh ken atô u ishima i or, shi a har sha atindiakaa a wang shi mba tesen un sha aeren a dedoo. Dooshima ne ka u sha asenge ga. Mkaanem ma Aôndo kaa ér, “Dooshima been mayange ga.”—1 Mbakorinte 13:8.

5 Ken uumace mba i gbe je ve lu sha won cii, lu Yesu hemba soon Yehova ye. Ma orgen môm kpa nan hemba eren sha mkaanem ma Yesu iyol na kaa ér ka tindi u hemban ken atindi a Aôndo cii la a Yesu ga. Mkaanem mara kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima sha ishima you cii, man sha uma wou cii, man sha mfe wou cii kua sha agee ou cii.” (Marku 12:30) Yesu yange er nan ve lu a imba dooshima nee? Shighe u lu shin tar la cii, yange er nan ve Aôndo doo un ishima her tsung-nu? Man se dondo ikyav na la nena?

Dooshima u Hemban Tsan man u Hemban Taver Cii

6, 7. Hii nan ve se fe ser ka Wan u Aôndo i er kwagh na ken Anzaakaa 8:22-31 ye, gban kan di kwaghfan tsô ga?

6 I lu nahan we vea ma ijende you ne er tom imôngo, nahan kwagh la na yô, ne fa ayol a en ne seer shi ijende yen hemba taver vee? Aluer imba kwagh la er u yô, u hemba fan er imba dooshima la yange hingir u lun hen atô u Yehova man Wan na u môm môm la yô. Se ter Anzaakaa 8:30 kwa imôngo, kpa de se seer timen sha ivur la kua avur agen aa a kase ivur shon la kpaa. Mkaanem ma Aôndo a ne i nger ken ivur i sha 22 zan  zan 31 la ma ôr kwagh u kwaghfan inja er ka or nahan. Er nan se fe ser mkaanem mara ôr kwagh u Wan u Aôndo?

7 Ken ivur i sha 22 la, kwaghfan kaa her ér: “TER lu a mo [erem, NW] sha mhii u gbenda Na je, je er ityom Na lu a lu ga, tsuaa la je.” Kwaghfan u i er kwagh na heen ne gban kan di kwaghfan tsô ga, sha ci u i ‘er a er’ kwaghfan ne ga. Kwaghfan ne ngu a mhii ga, sha ci u Yehova ngu a mhii ga, shi ma shighe môm kpa lu a kwaghfan ga ze. (Pasalmi 90:2) Kpa Wan u Aôndo yô, ka un a lu “Waniunda ken akaa a i gbe a cii” ye. I er un shin i gba un lu mhii u gbenda u Yehova tsuaa je. (Mbakolose 1:15) Er i pase ken Anzaakaa nahan, Wan u Aôndo lu sha won cii ve i mase gban tar man usha ye. Shi er un lu Imo, lu Orshua u Aôndo iyol na je yô, yange lu gbenda u vough u Yehova tese kwaghfan na yô.—Yohane 1:1.

8. Ka tom u nyi Wan yange er cii mase van shin tara, man alaghga se umbur nyi zum u se lu wuese akaa a Aôndo a gbe laa?

8 Ka tom u nyi Wan yange lu eren hen gôgô shighe u lu sha cii ve mase van shin tar laa? Ivur i sha 30 la kaa a vese ér yange lu vea Aôndo er “or u fan tom” nahan. Inja i mkaanem mara ér nyi? Mbakolose 1:16 pase ér: “Ka ken a Na man i gbe akaa cii ye, a a lu Sha, man a a lu shin tar kpaa, . . . Akaa ne cii ka sha a Na i gbe a ye shi ka sha ci Na kpaa.” Nahan yô, Yehova u a lu Orgbanakaa la yange gba akaa agen cii sha ikyev i Wan na, u a lu or u fan tom la—hii sha mbatyomov mba shaav zan zan ar sha gburumaa u a lu sha won jimin cii ne man tar u ú iv a anza a ikyon kua inyam atô kposo kposo ne kua orumace u a hembe kwaghfan ken akaauma a shin tar cii la. Se fatyô u tôôn ijoughave i i̱ lu hen atô u Ter vea Wan ne karen sha ijoughave i ka i lu hen atô u ornderan imaagh vea ormaan kwagh, u nan fe tom shon tsembelee, u ka nan maa kwagh u ornderan akaa a nder la vough, mshi a lu ga la. Zum u se nenge a ma kwagh u Aôndo a gbe man kwagh shon a kpiligh se iyol yô, ka Ornderan imaagh u Hemban la je se lu wuese un ye. (Pasalmi 19:1) Nahan kpa, shi alaghga se umbur tom u Orgbanakaa yange er imôngo vea “or u fan tom” na shighe gôgônan shi ve er u saan saan kpaa la.

9, 10. (a) Kanyi yange i na ve mlu u hen atô u Yehova vea Wan na la hemba taver ciilii? (b) Kanyi ia na mlu wou vea Ter u u̱ sha la una seer tavera?

 9 Iorov uhar mba yinan ka vea eren tom imôngo kôôsôô yô, ashighe agen i taver ve u lun ken mzough. Kpa Yehova vea Wan na yô, kwagh ve lu nahan ga! Wan yange er tom vea Ter na imôngo anyom kpishi, kpa ‘lu ember sha ishigh Nagh gbem.’ (Anzaakaa 8:30) Yange doo un u lun vea Ter na imôngo, shi Ter kpa doo un u lun vea Wan na. Kwagh ne na yô, Wan hemba been Ter na cii, nahan a hen u lun a aeren a Aôndo. Ka nahan ve mlu u kôôsôô u hen atô u Ter vea Wan la taver imba la ye. Nahan se fatyô u kaan vough ser, mlu u hen atô ve la ka dooshima u a hembe tsan sha won cii yô.

10 Kpa kwagh la ngu a inja hen a vese nena? Alaghga u hen wer a tsa sha won kpa u fatyô u varen a Yehova imba la ga. Ka mimi, mô wase môm kpa nan ngu sha ian i vesen i Wan a lu sha mi la ga. Nahan kpa, se mba sha ian i vesen kpishi. Umbur wer, Yesu yange sôsom a Ter na sha u eren tom vea Na imôngo. Yehova tese se dooshima sha u nan se ian i lun “mbashirentom” a na imôngo. (1 Mbakorinte 3:9) Er se dondon ikyav i Yesu ken tom u pasen kwagh nahan, doo u hanma shighe yô se umbur ser, se mba mbashirentom a Aôndo imôngo. Aluer se er nahan yô, dooshima u a magh se vea Yehova la una hemba taver a taver cii. Se fatyô u zuan a ma ian i civirigh igen i hemban ingin sha won kpa?

Kwagh u Yesu Er Ve Dooshima u Lu a Mi sha Yehova la Seer Taver La

11-13. (a) Ka a inja u se nengen ser dooshima ka kwagh u uma sha ci u nyi, man Yehova za hemen u doon Yesu ishima shighe u lu iyev la nena? (b) Wan u Aôndo yange tese ér un soo u henen kwagh sha ikyev i Yehova shighe u lu sha la man shighe u va shin tar ken mlu u or la nena?

11 Ka a inja kpishi u nengen dooshima u ken asema a ase la ser ka kwagh u uma. Cii man dooshima a vese shi a kpe un iyol yô, gba u se waan un inyatine shi se waan un ikyo vough er faluwa u doonashe kpa ka i wa un ikyo nahan. Kpa aluer i wa un ikyo ga shi mba wan un inyatine kpaa ga yô, una use una kpe kera.  Yesu yange nengen dooshima u lu a mi sha Yehova la ér ka beerkwagh ga. Sha shighe u lu shin tar la cii, a za hemen u wan dooshima la inyatine kpaa. De se nenge er yange er kwagh ne yô.

12 Shi umbur ase shighe u Yesu lu iyev ve ôr kwagh ken tempel u ken Yerusalem la. Umbur kwagh u yange ôr a mbamaren nav mba ishima nyian ve la, a kaa ér: “Er nan man ne keren Mo? Ne kera fa er i lu u Me lu ken akaa a Terem keng gaa?” (Luka 2:49) Er lu wanye yô, ikyav tese ér Yesu yange umbur mlu u vande lun sha cii ve va shin tar la ga. Nahan cii kpa, Ter na Yehova doo un ishima tsung. Yange fa ér ka ken mcivir man una tese dooshima la ken igbar ye. Sha nahan yô, ma ijiir igen lu shin tar i hemban doon Yesu u lun her aa iyou i civir Ter na ker ga. Yange sar un u lun ker, shi soo u yemen ape gen ga. Heela tseegh ga, yange kenger di a kenger shi ungwan akaa aa a lu zan hemen ker la ving tsô ga. Yange maa un iyol u henen kwagh u Yehova shi pasen mbagenev kwagh u un fe la kpaa. Imba isharen la yange i hii shighe u lu anyom 12 la ga, shi i kighir sha shighe la kpaa ga.

13 Shighe u Wan lu a va shin tar ga la, yange maa un iyol u henen kwagh sha ikyev i Ter na. Kwaghôron u profeti u i nger ken Yesaia 50:4-6 la tese ér, Yehova yange tese Wan na ityesen i injaa sha kwagh u tom na u Mesiya la. Shin er ityesen la wa u fan mbamtaver mba gba u Un u Yehova a Shigh Un Mkurem la una tagher a mi la ker nahan kpa, Wan ngohol í saan saan. Shighe u i va mar Yesu shin tar, vese wa ikyondo la kpa, yange i saan un iyol u zan ken iyou i Ter na za civir un shi tesen akaa a Yehova soo ér ior ve hen ken iyou na la. Ka nahan ve Bibilo i er kwagh u Yesu ér yange zaan ken tempel man shinagoge hanma shighe ye. (Luka 4:16; 19:47) Aluer se soo ser Yehova a za hemen u doon se ishima yô, gba u se taver ishima sha u zan mbamkombo mba Mbakristu, ape se za civir un shi se seer zuan a mfe shi se lu a iwuese la.

‘A unde sha uwo, Un tswen, sha u za eren msen’

14, 15. (a) Hii nan ve Yesu yange a ker shighe u lun tswene? (b) Mbamsen mba Yesu eren hen Ter na la tese mlu u kangenaa man icivir nena?

14 Shi Yesu eren msen hanma shighe, nahan Yehova za  hemen u doon un ishima. Shin er Yesu lu or u soon u lun vea mbagenev imôngo nahan kpa, shighe na u lun tswen la kpa gba un kwagh kpen kpen. U tesen ikyav yô, Luka 5:16 kaa ér: “A undu ior a yem ken taaikyôngo, A gba za eren msen.” Kape Mateu 14:23 kpa a kaa la, ér: “Ne ikpelaior gbenda kera yô, A unde sha uwo, Un tswen, sha u za eren msen. Iyange i mir yô, lu her tswen.” Yesu yange ker u lun tswen sha ashighe ne kua agen kpaa, kpa u ngu wer lu sha ci u lu or u lun kusususu shin u soon u lun vea ior ga yum ga, lu sha ci u a soo u lun tswen vea Yehova shi lamen vea Ter na gbar gbar ken msen.

15 Ashighe agen Yesu yange una eren msen yô, a ter ishember i ‘Aba, Tere!’ la. (Marku 14:36) Sha ayange a Yesu lu shin tar la, ishember i “Aba” la lu ishember i í yilan “ter” a mi yô, man i lu ishember i tsombor cii yilan yô. Ishember ne lu môm ken asember a wanye yange nan hii henen yô. Nahan kpa, ishember ne lu i sha icivir. Er ishember la i tese mlu u kôôsôô u Wan vea Ter na nahan kpa, shi i tese ér Wan lu a icivir sha tahav mbu ter na Yehova lu a mi la. Ken mbamsen mba Yesu mba i nger shin inya cii, se nenge a mlu u kangenaa u Yesu lu vea Ter na la man icivir i yange naan un la. U tesen ikyav yô, apostoli Yohane nger gôgô msen u Yesu er a ishima i môm hen tugh mbu masetyô mbu lu shin tar la, ken Yohane ityough 17. Sha mimi yô, u se timen sha msen la ka kwagh u kôron ken ishima tsung, shi doo u se dondon msen la, kpa u ngu wer ka sha u kimbir mkaanem ma Yesu mara ga, kpa ka sha u keren igbenda i se lam a Ter wase u sha la sha mkaanem ma ma dugh ken ishima yase yô, shi se eren nahan hanma shighe, er se fetyô la cii. Aluer se mba eren nahan yô, una za hemen u doon se ishima gbem.

16, 17. (a) Yesu yange tese sha mkaan ér Ter na doo un ishima nena? (b) Yesu yange ôr kwagh u nagh ku Ter na a ne wuee la nena?

16 Er se vande nengen nahan, Yesu yange zeren kimbir ér, ‘Ter doom ishima’ ga. Nahan kpa, yange pase er Ter a doo un ishima la sha mkaan acin imôngo. Yange er kwagh ne nena? Yesu  iyol na kaa ér: ‘M ngu sughun We [ken igbar], Tere, Ter u Sha man tar.’ (Mateu 11:25) Ken Vegher u sha 2 u takerada ne u se hen la, se nenge er yange i doo Yesu u wuese Ter na sha u wasen ior mbagenev ér ve fa un yô. U tesen ikyav yô, yange tôô Yehova kar sha ter u i sar nan u den wan u nan u hemban ato kwaghbo, je yô nan lu veren ashe gbenda a wan shon, shi nan nenge a nan van ken ica je tsô maa nan yevese nan za kuv nan yô. (Luka 15:20) Ka an je ve nana ôr ivur i Yesu a pase kwagh u dooshima man mde u Yehova a den asorabo la ve a kôr nan ken ishima ga sha wono?

17 Yesu yange wuese Ter na sha nagh ku a we kpishi la. Yange tese ikyav sha uumace mba yinan, mba ve lu mbamaren la sha u tesen er se fatyô u lun a vangertiôr ser Ter wase una na se cii icighan jijingi u kwagh a gbe se a mi yum ne yô. (Luka 11:13) Yesu shi ôr kwagh u ishimaverenkeghen i Ter a ne se sha erdoo na la. Yesu yange ôr kwagh u ishimaverenkeghen i lu a mi ér Ter na una hide a yem a na sha, una za lu ikyua a na la. (Yohane 14:28; 17:5) Yange pase mbahenen nav kwagh u ishimaverenkeghen i Yehova a ver sha ci u “anikumuile u kpeghee” u Kristu, ér ve yem ve za lu sha shi ve hemen vea Tor Mesiya imôngo la. (Luka 12:32; Yohane 14:2) Shi yange sur iferor u i mande un ikyua a na la ishima sha u nan un ishimaverenkeghen i va lun uma ken Paradiso. (Luka 23:43) Sha mimi yô, er Yesu ôron kwagh u nagh ku Ter na a we kpishi la yô, Yehova za hemen u doon un ishima tsung. Mbadondon Kristu kpishi nenge ér kwagh u a hemban wasen ve u seer soon Yehova shi hemban nan un jighjigh yô, ka u lamen a ior sha kwagh na kua ishimaverenkeghen i a ne mba a doo ve ishima la.

Yehova Una Doo U Ishima Er Doo Yesu Ishima la Kpa?

18. Ka gbenda u nyi u hembe lun hange hange u se tese ser se mba dondon Yesu, man ka sha ci u nyi?

18 Ken igbenda i i gbe u se dondo Yesu cii, ma gbenda u u hembe lun hange hange a ungun yô, ngu ga. Inja na yô: Gba u  Yehova una doo se ishima a ishima yase cii man a uma wase cii man a agee a ase cii man a mfe wase cii. (Luka 10:27) Ka sha mlu u ken ishima la tseegh i fe imba dooshima ne ga, gba u se tesen un sha aeren a ase a dedoo la kpaa. Mdoo u Yehova doo Yesu ishima la yange saa sha mlu u ken ishima tseegh ga, shi yange kaan di a kaa ér, ‘Ter doom ishima’ tsô ga. A kaa ér: ‘Sha er tar u̱ fa er Ter A doom ishima, man shi M eren er Ter A wem kwagh yô.’ (Yohane 14:31) Satan senge ér, orumace môm kpa nana civir Yehova, sha ci u a doo nan ishima sha mimi ga. (Yobu 2:4, 5) Kpa Yesu taver ishima tese tar cii er Ter a doo un ishima kpishi yô, sha er una na mlumun sha gbenda u hemban doon cii, sha imbwase i vihin tsung i Satan kaa Yehova la yô. Yange ungwa Ter na zan zan je ar ken ku kpaa. We u dondo ikyav i Yesu la kpa? U tese tar wer mimi je Yehova Aôndo doo u ishima kpa?

19, 20. (a) Ka atôakyaa a nyi a ne ve ka se soo u zan mbamkombo mba Mbakristu hanma shighee? (b) Doo u se nengen kwaghhenen u sha tseeneke man kwargbidyen kua msen u eren nena?

19 Se mba a mgbe u ken jijingi u hange hange u i gbe u se kure un sha u tesen imba dooshima la yô. Sha nahan yô, Yehova sôr ian ver sha er se civir un sha gbenda u Ter wase una seer doon se ishima yô. Shighe u ú ze mbamkombo mba Mbakristu yô, nôngo u umbur wer u za sha u za civir Aôndo wou. Avegher a mcivir la wa u lun a mbagenev imôngo shighe u i lu eren msen man shighe u i lu wan atsam a wuese Aôndo la kpa ker, kua u keghen ato zulee man u nan akaaôron, shi nan mbamlumun sha mbampin shighe u i gbe sha mi yô. Mbamkombo mban shi ka ve na u ian i taver Mbakristu mbagenev asema. (Mbaheberu 10:24, 25) Aluer u ngu civir Yehova hanma shighe ken mbamkombo mba Mbakristu yô, kwagh la una na Aôndo a hemba doon we ishima cii.

20 Kape aluer se mba henen kwagh sha tseeneke wase shi se mba gbidyen kwar sha kwagh u se hen la shi eren msen ve Aôndo una hemba doon se ishima je la. Tôô wer akaa ne cii ka aan a u lu vea Yehova ne uhar tseegh yô. Shighe u ú lu henen Mkaanem ma Aôndo ma i nger shin inya la shi u lu gbidyen  kwar sha mi yô, ka Yehova je a lu pasen we mbamhen nav la. Er u lu eren msen hen a na la, u lu pasen un er i lu u ken ishima yô. Umbur wer, msen ka di u sônon wer Aôndo a na u akaa tsô ga. Msen ka ian i injaa i sughun Yehova sha averen a á ne u la shi ka shighe u wuese un sha ityom na i kpilighyol la kpaa. (Pasalmi 146:1) Kwagh u seer yô, u̱ wuese Yehova ken igbar saan saan man sha ishima i tseen la ka gbenda u hemban doon u sughun un shi tesen wer a doo u ishima.

21. U soon Aôndo la ka kwagh u injaa nena je, man se hen nyi ken mtom ma ma dondo laa?

21 Kwagh u vesen u una na u msaanyol u tsôron yô, ka u soon Aôndo. Ka kwagh u Adam man ifa yange vea er ve ma ve za ikyura je la, kpa gema lu kwagh u ve kanshio u eren je la. U soon Aôndo la ka kwagh u vesen u una wase u ve u fatyô u hemban nyityôkwagh i karen jighjigh wou u nan shi vendan nyityô imeen shi wan ishima a nyityô mtaver cii yô. Ka kwagh u hemban lun a inja u or a er ve nana lu or u dondon Yesu je la. Aluer Aôndo doo se ishima yô, mbawanndor a vese kpa vea doo se ishima. (1 Yohane 4:20) Ken mtom ma ma dondo ne, se time sha gbenda u ior yange ve doo Yesu ishima la. Ityough ki kia dondo ne yô, se nenge er yange hii ve ior kpishi zaan hen Yesu yô.