Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 15

‘Mhôônom Kôr Un’

‘Mhôônom Kôr Un’

“Tere, ashe ma a bugh se”

1-3. (a) Shighe u mbaapirashe uhar zamber a Yesu ér a wase ve la, yange er nena? (b) Inja i ishember i “mhôônom kôr” la ér nyi? (Nenge ngeren u shin kpe.)

MBAAPIRASHE uhar yange ve tema sha gbenda ken wongar u Yeriko. Ve zaan hen ijiir la hanma iyange, ve za teman ape ior kpishi karen yô, ve sônon inyaregh ken igbar. Kpa sha iyange ne yô, lu u vea zua a kwagh u una gema mbamlu vev sha gbenda u kpilighyol yô.

2 Ica gbe ga yô, mbaapirashe mba zamber inyaregh mbara ungwa acin a ikpelaior i i lu karen yô. Er ve fatyô u nengen kwagh u lu zan hemen ga yô, u môm pine ér i ôr un kwagh u lu zan hemen ve saan ior iyol yum la, nahan i kaa a na ér: “Ka Yesu Ornasareti A karen ye.” Yesu lu zan ken Yerusalem sha kwa u masetyô. Kpa Yesu lu tswen ga, ikpelaior lu zan a na ityô. Er mbaapirashe mbara ungwa ér ka Yesu a lu karen yô, ve gba genger amo kaan ér: “Zungwe se mhôônom, Tere, Wan u Davidi!” Nahan ishima vihi ikpelaior la, i̱ gba kaan a mbaapirashe mbara ér ve huan ayôôso, kpa sar mbaapirashe mbara tsung u zuan a iwasen. Nahan ve lumun u huan sha won ga.

3 Er ikpelaior lu eren ayôôso taver taver nahan je kpa, Yesu ungwa myer u ve lu yilan un genger genger la. Nahan a er nyi? Akaa kpishi lu zan un iyol ken ishima. Yange mase shin cuku u una nyôr ken kasua u masetyô ken uma na shin tar. Shi fa er ican i yan man ku u nyoon tsung u lu keghen un ken Yerusalem yô. Nahan kpa, a ungwa zamber u mbaapirashe mbara lu zamber un a uwer gban shio la. Tsô a tile, a kaa ér i va a mbaapirashe mbara hen a na. Ve zamber a na ve  kaa ér: “Tere, ashe ma a bugh se.” Er “mhôônom kôr” Yesu a ve kpishi yô, a bende ve ave sha ashe, maa ve gba nengen kera. * Fese je maa ve dondo sha Yesu.—Luka 18:35-43; Mateu 20:29-34.

4. Yesu yange kure kwaghôron u profeti u i tsengaôron ér “mhôônom maa kôr un a mbaatsanev man mbaibanave” la nena?

4 Lu hiin je mhôônom kôr Yesu a ior ne ga. Mhôônom vande kôron Yesu a ior tsung sha ashighe kpishi man ken mbamlu kposo kposo, nahan a zungwe ve mhôônom. Kwaghôron u profeti u ken Bibilo kaa ér “mhôônom maa kôr un a mbaatsanev man mbaibanave.” (Pasalmi 72:13) Sha mimi yô, mhôônom kôron Yesu a ior, er kwaghôron u profeti la kaa nahan. Yange a kar a ishima a wase ior. Lu mhôônom ma ma kôron un a ior la na ve pasen ior kwaghaôndo ye. De se nenge er ityakerada i Ivangeli i pase er mkaanem ma Yesu kua aeren a na yange a tese mhôônom nam ma kôron yô, shi se time sha gbenda u se kpa se zungwen mhôônom er un nahan yô.

Yange Wa Ikyo sha Ican I Ior Lu Yan ken Ishima La

5, 6. Ka akav a nyi a tese ér mhôônom kôron Yesu a ioro?

5 Yesu lu or u kunya kôron un a ior tsung yô. Yange a fa ican i ior, shi a zungwe ve mhôônom kpaa. Shin er lu ken mlu shon môm a ve imôngo ga nahan kpa, ican ve la yange i kôr un ken ishima tsung. (Mbaheberu 4:15) Shighe u Yesu wanger kwase ugen u lu a imborawambe anyom 12 la, a ôr kwagh u angev mbu kwase shon ér ka “angev [“mbu vihin tsung” NW],” nahan a tese ér kwase la ya ican ken ishima man sha iyol kpishi sha angev mbura. (Marku 5:25-34) Zum u a nenge Maria vea mba ve lu a na imôngo ve lu vaan ku  u Lasaru yô, kunya kôr un kpishi, nahan sôô un ken ishima, ishima ta un kwe kpaa. Shin er Yesu fa ér un sôôn nderen Lasaru nahan kpa, ijungwen ve la kôr un ken ishima kpishi, tsô Yesu vaa.—Yohane 11:33, 35.

6 Sha shighe ugen la, orimande va hen Yesu va zamber a na ér: “Aluer Wea lumun yô, U fatyô u wanger mo.” Nahan Yesu, or u vough, u lu a vande gban angev ga ne er nena? Mhôônom kôr un a orimande la. Sha kpôô yô, “mhôônom kôr Un.” (Marku 1:40-42) Tsô a er kwagh u kpilighyol. Yange fa er sha Tindi yô, mbaamandev lu wang ga, nahan gba u vea luun a ior imôngo ga yô. (Levitiku 13:45, 46) Yesu lu a tahav mbu been or la imande na a u benden un uwegh iyol shio je ka u henen a hen ga. (Mateu 8:5-13) Nahan kpa, a bende orimande la uwegh iyol, maa a kaa ér: “M lumun, i̱ wanger we.” Nahan imande maa bee un fese je. Nenge er Yesu zungwe or la mhôônom sha wono!

Lu nen “mbazungwenmhôônom”

7. Kanyi ia wase se ve se zungwen ior mhôônomo, man se fatyô u tesen ieren ne nena?

7 Er se lu Mbakristu yô, i wa se kwagh ér se zungwen mhôônom er Yesu kpa eren nahan. Bibilo wa se kwagh ér se lu “mbazungwenmhôônom.” * (1 Peteru 3:8) Alaghga ican i mba ve lu a icôronuange ve lu yan, shin ishima i i ze ve iyol tsung la ia taver se u kaven, hemban je yô, aluer se mba a vande yan imba ican la ga yô. Nahan kpa, umbur wer, saa se vande yan imba ican i or lu ker la ve se fa u zungwen nan mhôônom ga. Shin er Yesu lu a vande gban angev ga nahan kpa, zungwen mbauangev mhôônom. Nahan yô, se er nan ve se zungwen ior mhôônomo? Se er kwagh ne sha u wan ishima, keghen ato a mba ve lu yan ican la, shighe u ve lu ôron se mbamzeyol vev la, shi se tese ser ican ve la za se iyol. Se fatyô u pinen ayol a ase ser, ‘Aluer ka mo m lu yan ican ne nahan, a lum nena?’ (1 Mbakorinte 12:26) Aluer se  mba tesen ser atsan a mbagenev ve lu yan la za se iyol tsung yô, se hemba ‘taver mba ve yen ishima la asema.’ (1 Mbatesalonika 5:14) Ashighe agen yô, ka i gba u se zungwe mhôônom sha mkaan tseegh ga, kpa ka i gba u se er kwagh ne sha mlia kpaa. Mbaromanu 12:15 kaa ér, “Vaa nen a mba ve vaa [la] imôngo.”

8, 9. Yesu yange wa ikyo sha ican i mbagenev nena?

8 Yesu yange waan mbagenev ikyo, nahan eren kwagh sha u tesen ér un fa ican ve. Umbur shighe u i va a orgen u kondo ato shi faantyô u lamen ga hen Yesu la. A shi nan kpa, Yesu kav iheen i or ne lu ker la, nahan a er kwagh u vanden eren shighe u una been or angev ga yô: “A kua a na A undu ikpelaior.” Lun vea na ve uhar, ikpelaior lu her u ia lu kenger ga yô, a bee or la angev.—Marku 7:31-35.

9 Shighe u ior va a orapirashe ugen hen Yesu ér a bugh un ashe la kpa, a tese imba ikyo i wan la. Yesu “kôr orapirashe la sha uwe, A due a na ken akôngo.” Maa a wanger or la tegh tegh. Alaghga Yesu er nahan sha er a lian mhirinim ma or la kua ashe na aa iwanger i iyange yô. (Marku 8:22-26) Nenge imba ikyo i wan i Yesu tese la sha wono!

10. Ka sha igbenda i nyi nahan se tese ser se wa mbagenev ikyo?

10 Er se lu mbadondon Yesu yô, gba u se waan ikyo sha ican i mbagenev. Sha nahan yô, ka se wa ikyo sha iliam yase, gadia se umbur ser u ôron kwagh gaegh la una fatyô u nan mbagenev ishimavihin. (Anzaakaa 12:18; 18:21) A fatyô u zuan a mkaanem ma sha tswam man iliam i geseghee man tarnahan hen Mbakristu, mba ve palegh u nan mbagenev ishimavihin shin iheen la ga. (Mbaefese 4:31) Ne mbatamen, ne tese ner ne mba we mbagenev ikyo nena? Shighe u ne lu  wan or kwagh yô, mkaanem enem ma tese ishima i legh legh sha ér ne pande or u ne lu wan nan kwagh la icivir ga yô. (Mbagalatia 6:1) Ne mbamaren, ne tese ner ne mba we ônov enev ikyo nena? Zum u ne lu tsahan mbayev enev yô, tsaha nen ve sha gbenda u ne hee ve a hee ga yô.—Mbakolose 3:21.

Karen a Ishima Wasen Mbagenev

11, 12. Ka akaa a nyi Bibilo i er, á tesen ér yange í gba u a zamber Yesu cii ve una zungwe mbagenev mhôônom ga?

11 Yesu yange keghen ér hanma shighe yô, saa or nana pine un iwasen ve una wase nan ga. Kera ga je kpa, mhôônom ma zungwen gban kan di kwagh u ken ishima tseegh tsô ga, kpa ka kwagh u ka a mgbegha or u eren kwagh sha u wasen mbagenev yô. Nahan yô, kpiligh se iyol er mhôônom ma kôron tsung yange ma mgbegha Yesu, a er kwagh u wasen mbagenev nahan ga. U tesen ikyav yô, shighe u ikpelaior lu vea Yesu ayange atar jimin, i̱ ya kwagh kpaa ga la, or môm kpa nan kaa a Yesu ér ior mbara mba ijen shin nan kaa ér a na ikpelaior la kwaghyan ga. I pase kwagh ne ken Bibilo ér: “Yesu yila mbahenen Nav her a Na kaa a ve er: Mhôônom kôrom a ikpelaior ne, gadia mba a Mo ityô ka ayange atar je ne, man kwagh u vea ya kpaa, mba a min ga: yô, sarem ka nan ve gbenda ijen ga, sha u ve̱ de za vôron sha gbenda ga yô.” Maa a kar a ishima na, a na ikpelaior la kwaghyan sha ivande.—Mateu 15:32-38.

12 Time ase sha kwagh ugen kpaa, u Yesu er ne. Ken inyom i 31 la, er Yesu zurum u nyôron ken gar u Nain la, a nenge a kwagh u vihin un ken ishima kpishi. Yange i tôô ikyom i orkpen i lu duen a mi, man alaghga tsô i lu yemen a mi sha iwar i í lu ikyua a uwo la sha u za iin. Orkpen la lu “wan u ngô na môm . . . [u] lu kwasecôghol” yô. Ú fatyô u nengen a mnyoon u ngô u orkpen la lu ker la kpa? Yange lu yemen una za ii wan na u môm môm, man nom kpa lu a mi u kumbur un ga. Ikpelaior i í lu her la cii, lu kwasecôghol u kera lu a wan ga ne, Yesu “nenge a” na ye. Kwagh u Yesu nenge la  kôr un ken ishima tsung, nahan “mhôônom kôr Un a kwase la.” Lu kwagh u or a zamber a zamber a na ér a wase kwase la ga. Mhôônom ma ma kôr un a kwasecôghol la mgbegha un u wasen un. Tsô “A kporom, A bende gambe la,” maa a nder wan la. Yesu maa er nyi igene? A kaa a gumor la ér a dondo un ijime vea ikpelaior i i̱ lu zan a Na ityô la ga. Kpa Yesu ‘gema un na ngô na,’ nahan ve hide ve lu imôngo, shi lu u wan la una nengen sha ngô na u lu kwasecôghol la kpaa.—Luka 7:11-15.

Karen a ishima, wasen mbagenev

13. Se dondo ikyav i Yesu sha u karen a ishima, wasen mba kwagh a gbe ve la nena?

13 Se dondo ikyav i Yesu la nena? Ka mimi, se fatyô u nan ior kwaghyan sha ivande shin nderen ior shin ku ga. Nahan kpa, se fatyô u dondo Yesu sha u karen a ishima yase, wasen mba i gbe u a na ve iwasen la. Alaghga zege inyar una saa ma or u civir Aôndo a vese imôngo shin a de nan tom. (1 Yohane 3:17) Gayô, alaghga a gba u a sôr ya u ma kwasecôghol fele fele. (Yakobu 1:27) Shi alaghga se fa ma tsombor u ú lu zungwen ku u ma or ve, nahan i gbe u a sur u ishima shin a na u iwasen sha ma gbenda yô. (1 Mbatesalonika 5:11) Gba u se kegh ser or u nan lu a mgbe u tsuku tsuku la nana pine se iwasen cii ve se wase nan ga. (Anzaakaa 3:27) Mhôônom maa mgbegha se u karen a ishima, wasen nan er se fetyô la cii. Shi umbur kpaa wer, erdoo u cuku shin mkaanem ma surun or ishima ma u er sha mimi la ma a fatyô u tesen ér u ngu or u zungwen mhôônom.—Mbakolose 3:12.

Mhôônom Mgbegha Un u Pasen Loho u Dedoo

14. Hii nan ve Yesu yange hemba veren ishima sha tom u pasen loho u dedoo laa?

14 Er se nenge ken Vegher u sha 2 u takerada ne nahan, Yesu ver ikyav i dedoo sha u pasen ior loho u dedoo. A kaa ér: “Ka u Me ôr Loho u Dedoo u tartor u Aôndo . . . keng, gadia ka sha ci u nahan je i tindim ye.” (Luka 4:43) Er nan ve yange hemba veren ishima sha tom nee? Ityôkyaa i vesen yô,  lu sha ci u Aôndo doo un ishima. Nahan kpa, Yesu lu a ityôkyaa igen kpaa, lu mhôônom ma yange ma kôron un a ior la, ma mgbegha un u kuren mbamgbe vev mba ken jijingi ye. Ken igbenda i Yesu zungwe ior mhôônom la cii, gbenda môm kpa lu un hange hange er u̱ been ior ijen man imura i ken jijingi ga. De se time sha acin ahar a á tese gbenda u Yesu nengen ior mba pasen ve kwaghaôndo la yô. Kwagh ne una wase se u hiden tôvon sha ityôkyaa i i ne ve se pasen mbagenev kwaghaôndo la.

15, 16. Pase acin ahar a a tese er Yesu yange nengen ior mba pasen ve loho u dedoo la yô.

15 Ken inyom i 31, shighe u Yesu er tom u pasen kwaghaôndo kpoghuloo, anyom kar er ahar nahan la, a gba “zenden ken agar a vesen kua ken angarev mba kiriki . . . [mba ken Galilia] cii,” pasen loho u dedoo. Kwagh u yange nenge a mi la kôr un ken ishima tsung. Apostoli Mateu kaa ér: “Er A nenge a ikpelaior yô, mhôônom kôr Un a ve tsung, sha ci u i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” (Mateu 9:35, 36) Mhôônom kôron Yesu a ior mba ve lu sha kwarkyaa ga la. Yange fa mlu ve u ken jijingi u kôron kunya la dedoo. Shi fa er mbahemenev mba kwaghaôndo  mba ma ve kuran ve la, gema nzughul a nzughul a ve shi ve wa ve ikyo ga yô. Er mhôônom kôr Yesu a ikpelaior la tsung yô, a nôngo sha afatyô na cii a pase ve loho u nan ve ishimaverenkeghen. Kwagh u hemba lun hange hange u a na ve yô, lu loho u dedoo u Tartor u Aôndo.

16 Ken inyom i 32, shighe u iniongo i Paseka zurum la kpa, imbakwagh ne er. Kwa ne yô, Yesu vea mbaapostoli nav ve nyôr tsô ve lu yemen yande Ifi u Galilia sha u vea za mem hen ijiir i huan ving yô. Kpa ior kpishi hembe ayem sha kpeifi vande za aren hen ijiir la a tso u ve nyôr la. Tsô Yesu er nena? Bibilo kaa ér: “Er Yesu due ken tso yô, A nenge a ikpelaior kpishi, nahan mhôônom kôr Un a ve sha ci u ve lu er iyôngo i i lu a orkuran i ga yô. Tsô A hii u tesen ve akaa kpishi.” (Marku 6:31-34) Zum ne kpa “mhôônom kôr” Yesu, sha ci u mlu u ior u ken jijingi la kôr un kunya yum. Er ikpelaior la lu er “iyôngo i i lu a orkuran i ga yô,” i gbihi ve ér ve koso ayol a ve. Kpa lu mhôônom kôr Yesu ve pase ve loho u dedoo ye, lu sha ci u gba u una er tom la keng keng yum ga.

Pasen ior loho u dedoo sha gbenda u tesen ér mhôônom kôr a ve

17, 18. (a) Kanyi ka i mgbegha se u pasen ior loho u dedoo? (b) Se er nan ve mhôônom ma a kôron se a mbageneve?

17 Kanyi ka i mgbegha se mbadondon Yesu, u pasen ior loho u dedoo? Er se hen ken Ityough ki sha 9 ki takerada ne nahan, i na se tom u pasen ivangeli shi geman ior hingir mbahenen kpaa. (Mateu 28:19, 20; 1 Mbakorinte 9:16) Nahan kpa, awashima wase u eren tom ne yô, i de lu sha ci u gba u se er u keng keng ga. Hemban je yô, mdoo u Yehova a doo se ishima la a mgbegha se u pasen loho u dedoo u Tartor na. Shi ka mhôônom ma ker se a mba ve civir Aôndo a vese imôngo ga la ve, se pasen ve kwaghaôndo ye. (Marku 12:28-31) Nahan yô, se er nan ve mhôônom maa kôron se a mbageneve?

18 Gba u se nengen ior er Yesu kpa nengen ve nahan, gadia “i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” Tôô ase wer, u za zua a iyôngo i i̱ saa toho, i̱ fe gbenda u hiden ken ikyumuile ga yô. Er orkuran iyôngo la a lu u  una hemen i̱ una za a i̱ hen ape toho u hem man hen amboramnger ga yô, ilegh ki ki ker kunya ne kia lu ijen shi imura ia kôr ki. Kunya ua kôr u a imba iyôngo la ga he? U ker gbenda sha afatyô wou cii, u na i̱ kwaghyan man mngerem ga zee? Kape ior kpishi mba ve lu a ungwa loho u dedoo ga la kpa kwagh ve a lu vough je la. Er kwagh a gbe mbakuran mba ken ukwaghaôndo mba aiev a ior mban ga yô, ijen man imura i ken jijingi ngi kôron ve shi mba a ishimaverenkeghen i mimi ken hemen ga. Kpa se mba a kwagh u kwagh a gbe ve a mi la: ka kwaghyan u ken jijingi u dedoo man mngerem ma kundunyol ma mimi u ken Mkaanem ma Aôndo je la. (Yesaia 55:1, 2) Ka sea hen sha mlu u ken jijingi u ior mba ve kase se ne yô, mhôônom ma kôr se a ve. Aluer mhôônom kôr se a ior tsung er Yesu nahan yô, se nôngo sha afatyô wase cii se pase ve kwagh u ishimaverenkeghen i Tartor la.

19. Kanyi se fatyô u eren sha u wasen or u se henen Bibilo a nan, u nan kom u hingir orpasenkwagh u nan lu a er batisema ga la ve, nana hii u pasen ior loho u dedoo?

19 Se wase mbagenev u dondon ikyav i Yesu nena? Tôô wer u soo u taver ma or u ú henen Bibilo a nan yô ishima wer nana nôngo nana kuma u hingir orpasenkwagh u nan lu a er batisema ga yô. Shin alaghga gba u ú wase or u hôron tom nana hide a hii u pasen loho u dedoo. Se wase ambaaior la nena? A gba u se ôr kwagh u una kôr ve ken ishima yô. Umbur wer, yange “mhôônom kôr” Yesu a ior hiihii, ve pase ve loho u dedoo ye. (Marku 6:34) Nahan aluer se wase ve u lun mba mhôônom ma ker ve a ior yô, adooga vea dondo  ikyav i Yesu la, nahan vea pase mbagenev loho u dedoo. Se fatyô u pinen ver ser: “Er u va fe loho u dedoo u Tartor ne, kwagh la na uma wou hemba doon nena? Man gema ior mba ve lu a fa loho u dedoo ne ga mbara ye, ve yô gba u a pase ve loho u dedoo ne ga he? Kanyi u fatyô u eren sha u wasen ve?” Mdoo u Aôndo a doo se ishima shi i sar se u civir un la ka ityôkyaa i vesen i i ne ve se pasen ior loho u dedoo yô.

20. (a) U lun ordondon Yesu la wa nyi man nyi kere? (b) Se hen nyi ken ityough ki dondon kini?

20 U lun ordondon Yesu la hemba di u ôron mbagenev atesen a na shi dondon gbenda u yange eren kwagh la. Gba u se lu a “mhen” u Yesu kpa lu a mi la ken a vese. (Mbafilipi 2:5) Sha nahan yô, doo se kpishi er Bibilo i pase se mbamhen mba yange ve mgbegha Yesu ve a ôr kwagh shi a er akaa a yange eren la nahan. Kpa aluer se seer fan “ishima i Kristu” yô, mhôônom maa hemba kôron se a ior shi se eren a ve vough er Yesu kpa eren kwagh a ior nahan. (1 Mbakorinte 2:16) Ken ityough ki dondon kin, se hen igbenda kposo kposo i Yesu tese ér mbadondon un doo un ishima yô.

^ par. 3 Í ôr kwagh u ishember i ken zwa Grika i í gem i ér “mhôônom kôr” la ér, ka i môm ken asember a ken zwa Grika a a hembe pasen kwagh u mhôônom ma kôron cii yô. Takerada ugen kaa ér, ishember ne tese “kunya u ka u kôr se shighe u se nenge or lu yan ican la tseegh tsô ga, kpa shi i tese isharen i ka se lu a mi tsung u been a ican shon kera la kpaa.”

^ par. 7 Inja i ishember i ken zwa Grika i pasen itikwagh, i í gem i̱ ér “mbazungwenmhôônom” la kpôô kpôô yô, ka u “yan ican vea or u nan lu yan ican la imôngo.”