Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

“Va Dondo sha A Mo”

 ITYOUGH 14

“Ikpelaior Va her a Na”

“Ikpelaior Va her a Na”

“De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo”

1-3. Kanyi yange i er shighe u mbamaren va a mbayev vev hen Yesu laa, man kwagh ne pase se nyi sha kwagh u Yesu?

YESU yange fa er mkur u uma na shin tar ne mgbôghom yô. Mase shin di ukasua kpuaa tsô, kpa tom gema shi un her kpishi. Lu pasen kwagh vea mbaapostoli nav ken Perea, tiôntar u a lu Ifi u Yordan vegher u sha ityoughkitaregh la. Ve lu pasen kwagh vegher u ken imbusutariyan, yemen ken Yerusalem, ape lu u Yesu una za er iniongo i Paseka na i masetyô la.

2 Yesu za ôr kwagh a mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev taveraa, been yô anzayol ugen gema due. Ior lu van a mbayev vev ér ve va nenge a Yesu. A̱ shi nan kpa mbayev mbara lu anyom kposo kposo, sha ci u Marku ôr kwagh ve sha ishember shon i môm i vande teren i zum u lu ôron kwagh u wan ugen u lun anyom 12 yô, Luka di ter ishember i a fatyô u geman i ér “anikyundanev” yô. (Luka 18:15; Marku 5:41, 42; 10:13) Ka mimi, hanma ijiir i mbayev ve lu cii, ka ve eren ayôôso yar yar. Nahan mbahenen mba Yesu zôhô a mbamaren mbara, alaghga ve lu henen ér Orvesen ve ngee a tom, nahan ngu a ian sha ci u mbayev ga. Tsô Yesu er nyi?

3 Yesu nengen kwagh u lu zan hemen la yô, ishima vihi un. Ishima vihi un a ana? Lu mbayev mbaraa? Shin lu mbamaren veve? Ei, lu mbahenen nav! A kaa a ve ér: “De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo; de kera yangen nen ve ga, gadia ka anza a mban ne je tartor u lu u ve ye. Mimi je, M kaan ne ne, hanma or u nana lumun tartor u Aôndo er wanye u kiriki nahan ga yô, mayange je nana nyôr ker ga.” Yesu maa “kuve” mbayev mbara, gba veren ve doo doo. (Marku 10:13-16) Mkaanem ma Marku man tese ér Yesu yange kuve ve doo doo, orgeman Bibilo ugen kaa ér, yange kôr anikyundanev mbagenev “sha ikyum” je kpaa. Sha mimi yô, mbayev  doo Yesu ishima tsung je. Nahan kpa, se hen kwagh ugen sha kwagh u Yesu heen. Yange lumun ior u van ikyua a na.

4, 5. (a) Se er nan ve se fa ser mimi je Yesu yange lumun ior u van ikyua a naa? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ityough kini?

4 Luun er Yesu lu or u vihin kwagh shin or u soon ior ga, shin or u wan imanger yô, mbayev mbara yange ma ve za hen a na ga, shi mbamaren vev kpa ma ve soo u zan a ônov vev hen a na ga. Er u lu henen sha kwagh u yange za hemen la nahan, u nenge a mbamaren mbara ken ishima you, er saan ve iyol ve lu sen, sha ci u ve nenge Yesu lu eren a mbayev vev doo doo shi lu pasen er ve doo Aôndo ishima shi ve gba kwagh sha ishigh nagh, man er lu veren ve doo doo la kpa? Er Yesu lu a ityom i hemban yuhwan cii nahan kpa, a za hemen u lun or u hemban lumun ior u van ikyua a na cii.

5 Ka unô kpa yange ve vaan ikyua a Yesu? Lu nyi i na ve lu ior ican u van ikyua a na ga yumu? Man se kpa se hen u lumun ser ior ve va ikyua a vese er Yesu nahan nena? De se time sha mbampin mban.

Ka Unô Yange Ve Vaan Ikyua a Yesu?

6-8. Ka unô yange ve luun a Yesu hanma shighe, man ieren na a ve la kaha kposo a ieren i mbahemenev mba kwaghaôndo nena?

6 Aluer u ôr ityakerada i ivangeli la yô, a kpiligh we iyol er ikpelaior zaan hen Yesu vangertiôr yô. U tesen ikyav yô, i ôr kwagh na ajiir kpishi ken Bibilo i ter kwagh u “ikpelaior kpishi.” Í kaa ér: “Ikpelaior kpishi i ken Galilia . . . dondo sha a Na.” “Ikpelaior kpishi kohol her a Na.” “Ikpelaior va her a Na.” “Ikpelaior kpishi lu zan a Na imôngo.” (Mateu 4:25; 13:2; 15:30; Luka 14:25) Sha mimi yô, ashighe kpishi ior luun a Yesu ityô gudu gudu.

7 Lu ior mba sha kwarkyaa ga, mba mbahemenev mba kwaghaôndo ôron kwagh ve dang ér mba “ior i hen ityônya” la, ve hemban lun vea Yesu ye. Mbafarishi man upristi yange ve kaa ken igbar ér: “Ikpelaior i i fe atindi ga ne ngi a ifan iyol.” (Yohane 7:49) Ngeren mba mbatesen kwaghaôndo kpa  yange ve va tese ken hemen ér Mbafarishi man upristi lu a ieren ne. Mbahemenev mba kwaghaôndo kpishi nengen ior mban ér mba sha kwarkyaa ga, nahan ve vendan u yan kwagh a ve shi yamen kwagh a ve shi lun imôngo a ve kpaa. Jighilii yô, ve mbagen je yô ve sendegh ér mba yange ve fa atindi a i ôron a ôr sha zwa la ga yô, mnder u shin ku ngu sha ci u ve ga! A̱ shi nan kpa, ior mba sha kwarkyaa ga kpishi cian u zan ikyua a mbahemenev mban, za sônon ve iwasen shin keren kwaghwan hen a ve. Kpa Yesu lu nahan ga.

8 Yesu luun vea mba lun sha kwarkyaa ga mbara imôngo. Yaan kwagh a ve imôngo shi been ve angev shi tesen ve shi naan ve ishimaverenkeghen kpaa. Nahan kpa, Yesu fa er ior kpishi vea venda u civir Yehova yô. (Mateu 7:13, 14) Kpa, nenge ér hanmô ve nana fatyô geman ishima, shi tôô ér vea fatyô u eren kwagh u vough. Nenge er Yesu kaha kposo a upristi man Mbafarishi mba mhôônom kôron ve a or ga la sha wono! Kpa kwagh er kpilighyol yô, upristi man Mbafarishi je kpa ve zaan hen Yesu, shi mbagenev ken a ve gema uuma vev dondo sha a na. (Aerenakaa 6:7; 15:5) Mbanyarev man mbautahav mbagenev je kpa zaan hen Yesu.—Marku 10:17, 22.

9. Hii nan ve yange luun kasev ican u zan ikyua a Yesu ga?

9 Kasev kpa yange luun ve ican u zan hen Yesu ga. A shi nan kpa, ve kpa mbahemenev mba kwaghaôndo er a ve caveraa, nahan vihi ve kpishi. Yange i doo mbatesen u tesen kasev ga. Yange i lumun ér kasev ve er shiada ken atejir ga, sha ci u i nenge ve ér ve kuma u a na ve jighjigh ga. Ashighe agen je yô, yange mbatesen ve er msen ve sugh Aôndo er ve lu kasev ga yô. Nahan kpa, Yesu yô nyaghen kasev ga. Yange i doo kasev kpishi u zan hen a na za henen kwagh. U tesen ikyav yô, anngô u Lasaru u kwase, Maria yange tema hen angahar a Ter, lu ungwan kwaghôron u Yesu, kpa anmgbian na u kwase, Marta yô, lu gilim sha u eren kwaghyan je tume un iyol. Yesu wuese Maria er a tsough kwagh u dedoo yô.—Luka 10:39-42.

10. Gbenda u Yesu eren a mbauangev la tese ér yange kaha kposo a mbahemenev mba kwaghaôndo nena?

 10 Mbauangev kpa zaan hen Yesu luu luu, shin er ashighe kpishi mbahemenev mba kwaghaôndo eren kwagh a ve caveraa nahan kpaa. Tindi u i na sha ikyev i Mose la tese ér, i wuhe mbaamandev sha er vea tsar mbagenev imande ga yô, kpa ma ijiir i môm tsô kpa i kaa ér i nzughul a ve ga. (Levitiku ityough 13) Ken masejime yô, mbatesen va kaa ér mbaamandev ndôhôr ishima vough er ambi nahan. Je yô, mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev va hingir u keren mbaamandev awen sha er vea va ikyua a ve ga yô! Taver kpishi u henen ér, mba yange i nzughul a ve nahan la vea taver ishima a za hen ma ortesen, kpa ve zaan hen Yesu. Orimande ugen pase jighjigh u nan na sha gbenda u doon tsung ne, ér: “Tere, a lu ishima You yô, U fatyô u wanger mo.” (Luka 5:12) Se va time sha kwagh u Yesu er la ken ityough ki ki dondo ne. Hegen yô, se fatyô u kaan ser, ikyav tese wang ér Yesu yange lumun ér ior ve va ikyua a na.

11. Ka ikyav i nyi i tese ér mba yange ve ya ican ken ishima tsung sha ci u isholibo i ve er la kpa ve zaan hen Yesu, man hii nan ve kwagh ne a lu hange hangee?

11 Mba yange ve ya ican ken ishima tsung sha ci u isholibo i ve er la kpa zaan hen Yesu vangertiôr. U tesen ikyav yô, hen ase kwagh u yange za hemen shighe u Yesu za u yan iwer hen ya u Orfarishi ugen la. Kwase ugen u i fa un sha asorabo a eren yô va gure hen angahar a Yesu, gba vaan sha ci u ibo i a ya ken ishima la. Kwase la heen Yesu angahar sha mlia, shi a ese ma sha ice na i sha ityou. Shin er kwagh la kura Orfarishi la iyol, shi zôhô a Yesu sha ci u a de kwase la va ikyua a na yum nahan kpa, Yesu wuese kwase la kpishi er a gem ishima sha asorabo a na yô, shi a taver un ishima ér Yehova de un asorabo a na. (Luka 7:36-50) Hemba kan hange hange nyian cii, u ior mba ve ye ibo ken ishima tsung sha ci u ma isholibo i ve er la, vea lu a ishima i gbar gbar i zan hen mba vea fatyô u  wasen ve hiden yan ikyar a Aôndo la. Lu nyi i na ve luun ior ican u zan hen Yesu ga?

Lu Nyi I Na Ve Luun Ior Ican U Zan Ikyua a Yesu Ga?

12. Er nan ve mlu u luun ior ican u zan hen Yesu ga la i lu kwagh u kpiligh se iyol ga?

12 Umbur wer, Yesu dondo ikyav i Ter na u sha u doon un ishima la vough. (Yohane 14:9) Bibilo umbur se ér Yehova “[ngu] ica a hanmô wase ga.” (Aerenakaa 17:27) Mba ve civir Yehova u a “ongo msen” la mba ze hen a na ken msen hanma shighe cii, kua mba ve soo u fan un shi civir un la cii. (Pasalmi 65:2) Nenge ase yô, ka or u hemban agee cii man u a hembe gban kwagh sha won cii la je i hembe lun ior ican ga u zan hen a na cii ye. Ior doo Yesu ishima vough er Ter na nahan. Ken mtom ma ma dondo ne, se lu timen sha dooshima u vesen, u Yesu lu a mi la. Nahan kpa, yange luun ior ican u zan hen Yesu ga sha ci u ve kav er ve doo un ishima yô. De se time sha aeren a Yesu agen aa a tese imba dooshima la yô.

13. Mbamaren vea dondo ikyav i Yesu la nena?

13 Yange i taver ior u fan ér kwagh ve gba Yesu ishima ga. Shighe u Yesu lu yan ican la kpa kwagh u ior gba un ishima her. Er se vande ôron nahan, shighe u mbamaren mbara va a ônov vev hen Yesu la kpa, a lumun ér ve va ikyua a na, shin er lu a akaa a eren kpishi nahan kpaa. Sha mimi yô, a ver mbamaren ikyav i dedoo! U yesen mbayev ken tar u ainge ne ka kwagh u ican kpen kpen. Nahan kpa, gba hange hange u mbayev vea fa ér mbamaren vev mba lumun ér ve va ikyua a ve. Aluer u ngu ormaren yô, u fa er ashighe agen ka u lu a akaa a eren kpishi, nahan i taver we u keghen ato a wan wou yô. Nahan kpa, u fatyô u taver nan ishima wer u been a bee kwagh u ú lu eren la nahan maa u kegh ato a nan kpa? Aluer u er sha mkaanem ou mara vough yô, wan wou la una fa er ishimawan i ne mkom yô. Shi una fa kpaa ér, aluer un ngu a ma mzeyol kpa una fatyô u zan hen a we vangertiôr.

14-16. (a) Kanyi yange i na ve Yesu er ivande na i hiihii laa, man hii nan ve i lu ivande i kpilighyoloo? (b) Ivande i Yesu er ken Kana la tese se nyi sha kwagh na, man kwagh ne tese mbamaren nyi?

 14 Yesu shi yange tese ior ér, kwagh gba un sha mbamzeyol vev. U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u ivande i Yesu hii eren la. Yange za iniongo i ivesegh ken Kana, gar ugen ken Galilia. Mzeyol ugen za due hen iniongo la, wain bee! Maria, ngô u Yesu gema ôr un mzeyol u yange due la. Nahan Yesu er nyi? Yange kaa a mbaerentom mbara ér ve iv mngerem shin uzwar mba wain mba vesen mba ataratar mbara cii. Mba kesen mngerem mara mba ze a mi hen orniongo yô, ma lu wain u dedoo. Kwagh ne lu ayom shinii? Ei, yange lu mngerem ma “i gem ma ma hingir wain” yô. (Yohane 2:1-11) U geman kwagh môm hingir ugen la ka isharen i uumace i nyian a mi ga. Ior mbagenev yange ve nôngo kwagh ken atô u uderimbaanyomov imôngo, ér vea gema inyelegh ku hingir zenaria. Yange ve kanshio u geman inyelegh hingir zenaria. Kpa mngerem man wain di ye? Mngerem man wain kpa mba kwagh môm ga. Er nan ve Yesu yange er kwagh u kpilighyol la sha u sôron mzeyol u kiriki u due hen iniongo i ivesegh laa?

15 Orkwasehe vea kwasehe yô, mzeyol u ve tagher a mi la lu u kiriki ga. Sha ayange a tsuaa la, u̱ eren a mbavannya doo doo la lu kwagh u vesen kpishi hen ningirtar u Palestina la. Wain yange una bee hen iniongo i ivesegh la yô, orkwasehe man kwasehe ma ve ya kunya kpishi, je yô sha iyange i iniongo la kua ken atô u anyom a dondon la cii, ma kera saan ve iyol ga. Kwagh ne za ve iyol kpishi, nahan Yesu kpa kwagh la za un iyol. Nahan a er kwagh sha mi. U nenge er hii ve ior zaan a mbamzeyol vev hen a na kpa?

Tese wan wou wer, u soo wer a vaan ikyua a we shi kwagh na gba u ishima tsung

16 Heen kpa Mbamaren vea fatyô u henen kwagh u injaa. Aluer wan wou va hen a we a ma kwagh u zan nan iyol nahan u er nena? Alaghga u kaa wer a de ze u iyol sha ankwagh u cuku la ga. Adooga mzeyol u wan wou la una hôm u je kpaa. Aluer u tôô mbamzeyol mba wan wou la u kar sha mba ou yô, mbamzeyol mba wan wou la vea lu u ma ityôkyaa ga. Nahan kpa, umbur wer wan wou la yô nenge ér mzeyol na la ka  u vesen. Nahan aluer mzeyol la gba wan wou u a doo u ishima kpishi la kwagh yô, doo u we kpa una gba u kwagh ga zee? Aluer u tese wan wou la wer u wa ikyo sha mbamzeyol nav yô, una nenge ér una fatyô u van ikyua a we.

17. Ka ikyav i ishima i legh legh i nyi Yesu a vere, man er nan ve ieren ne i tese teregh ga?

17 Er se vande henen ken ityough ki sha 3 kira nahan, Yesu lu ishima legh legh shi hiden a iyol na ijime. (Mateu 11:29) Ishima i legh legh ka ieren i doon kpishi, i tesen ér or hide a iyol i nan ijime hii ken ishima i nan je. Ieren ne ka vegher u ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo, shi í zua i̱ vea kwaghfan u Aôndo kpaa. (Mbagalatia 5:22, 23; Yakobu 3:13) Shighe u i vihi Yesu ishima ker tsung la je kpa, a kôr iyol na tsaha. Sha mimi yô, ishima i legh legh i Yesu lu a mi la tese ér a wa teregh ga cii. Orfantakerada ugen ôr kwagh u ishima i legh legh ér: “Jighilii yô, aluer or ngu ishima legh legh yô, tese ér nan wa a wa teregh ga.” Sha kpôô yô, ashighe kpishi ka i gba u se  taver ishima ve se fatyô u kôron iyol yase tsaha, eren kwagh a mbagenev sha ishima i legh legh ye. Kpa er Yehova a veren iniôngon yase la yô, se fatyô u lun a ishima i legh legh er Yesu nahan, man kwagh ne una na mbagenev vea vaan ikyua a vese.

18. Ka ikyav i nyi i tese ér Yesu norom ikyaa ga, man u hen wer or a lu a ieren ne yô ior vea soon u zan ikyua a nan sha ci u nyi?

18 Yesu norom ikyaa ga. Shighe ugen la Yesu lu ken gar u Tiru, tsô kwase ugen va her a na, sha ci u ‘jijingi u bo lu eren wan na u kwase ican tsung.’ Yesu tese sha igbenda itiar ér ka un ape eren kwagh u kwase la soo la ga. Hiihii yô, a ungwa kwase la ato; kwagh u sha uhar yô, a pase kwase la er i hii ve un soo u eren kwagh u a lu pinen la ga yô; kwagh u sha utar yô, a ôr kwase la injakwagh sha u pasen un wang er i hii ve un soo u eren kwagh u a lu pinen la ga yô. Nahan kpa, ieren i Yesu a kwase la tese ér yange vihi kwagh shi norom ikyaa sha kwagha? Yange lu kaan a kwase la ér ngu keren kwagh u ganden un sha u pinen zegeor er un nahan iwasen yumuu? Ei, kwase la yange lu a ishima i gbar gbar i lamen a Yesu je ka ashe tugh ga. Er lu inja er Yesu soo u wasen kwase la ga nahan kpa, kwase la gba uwer u pinen iwasen ga. Yesu yange nenge a jighjigh u nan u vesen u kwase la lu a mi ve gba uwer u sônon iwasen ga la, nahan a bee wan na u kwase la angev. (Mateu 15:22-28) Sha mimi yô, ieren i Yesu i norom ikyaa ga, kpa keghen iyol u ungwan zamber u or shi eren kwagh u nan sen, shighe u i gbe u una er nahan la na yô, ior soon u zan hen a na!

Ú Lumun Wer Ior Ve Va Ikyua a We Kpa?

19. Se er nan ve se fa ser mimi je se mba ior mba lumun mbagenev u van ikyua a vese?

19 Ior ka ve tôô ér ve mba ior mba mbagenev vea fatyô u van ikyua a ve yô. U tesen ikyav yô, mbautahav mbagenev ka ve shi kaan ér hanma or nan ngu a ian i va lamen a ve hanma shighe cii, shi mba ve lu sha ikyev ve vea fatyô u zan hen a ve hanma shighe cii. Nahan kpa, Bibilo ta se icin gbang gbang  ér: “Ior kpishi mba pasen erdoo ve ken igbar; kpa or u jighjigh yô, ka an nana zua a mini?” (Anzaakaa 20:6) U kaan sha zwa ser se mba lumun ior u van ikyua a vese la ka kwagh u ican ga, kpa se mba dondon ikyav i dooshima u Yesu ne sha mimi kpa? Se zua a mlumun sha mpin ne sha gbenda u mbagenev ve nengen se la, ka sha gbenda u se nengen ayol a ase la ga. Paulu kaa ér: “Ior cii ve̱ fa ishimawan yen doo doo.” (Mbafilipi 4:5) Doo u hanmô wase nana pine iyol i nan ér: ‘Mbagenev mba nengen mo nena? Kanyi ior ve fem sha mini?’

Mbatamen ka ve nôngo ér ior ve va ikyua a ve

20. (a) Er nan i lu hange hange u mbatamen mba ken Kristu vea lumun ér ior ve vaan ikyua a ve? (b) Doo u se norom ser mbatamen mba ken tiônnongo ve er kwagh sha ci wase ga sha ci u nyi?

20 Mbatamen mba ken Kristu mba hembe nôngo ér ior ve va ikyua a ve cii. Ka ve nôngon tsung ér vea er kwagh u Yesaia 32:1, 2 a kaa la, ér: “Hanmô ve kpaa nana hingir er ijiir i yeren ahumbe nahan, man er ijiir i yeren uraahumbe yô, er uikuwanmbamngerev hen ikpoghonya nahan yô, er mure u zegevande u ken tar u vôron kpishi yô.” Saa ortamen nana za hemen u lumun ér ior ve va ikyua a nan ve nana fatyô u kuran shi nan ior imba mmem la ye. Ka mimi, ashighe kpishi ka i taver u eren kwagh ne, sha ci u mbatamen mba a tom u vesen ken ashighe a ican ne tsô. Nahan kpa, mbatamen mba tesen mbagenev ér ve mba a ityom i eren kpishi, nahan mba a ian i nengen sha mbamgbe mba ikyumuile i Yehova ga ze. (1 Peteru 5:2) Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo kpa mba norom ér mbajighjigh mbara  ve er kwagh sha ci ve ga, kpa ka ve hide a ayol a ve ijime shi ve eren kwagh a ve ken ijoughave kpaa.—Mbaheberu 13:17.

21. Mbamaren vea za hemen u lumun ér mbayev vev ve vaan ikyua a ve nena, man se hen nyi ken ityough ki dondon kini?

21 Mbamaren ka ve nôngo ér vea lu a ian i keghen ato a mbayev vev hanma shighe cii. Kwagh ne ka kwagh u vesen kpen kpen! Mbamaren soo ér mbayev vev ve fa ér, hemba doon u vea pasen Ter ve shin Ngô ve akaa a a lu zan ve iyol la. Nahan shighe u wanye nan pase mbamaren mba ve lu Mbakristu ma isholibo i nan er shin nan er kwagh u tesen ér mhen u nan ngu kpe yô, mbamaren ve de vihin ishima ga, kpa ve er kwagh a nan kundu kundu man sha kwaghfan kpaa. Er mbamaren ve lu yesen mbayev vev, wan ishima a ve la, ka ve nôngo ér mbayev ve lamen a ve gbar gbar hanma shighe cii. Jighilii yô, se cii se soo ser se za hemen u lumun ser ior ve va ikyua a vese er Yesu kpa eren nahan. Ken ityough ki dondon kin, se hen kwagh u mhôônom ma yange ma kôron Yesu a ior tsung la. Lu ieren na i vesen igen i i na ve lumun ér ior ve va ikyua a na je la.