Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 2

The Divine Name in the Christian Greek Scriptures

The Divine Name in the Christian Greek Scriptures

Mbatimen sha kwagh u Bibilo kaa ér iti i Aôndo i i nger sha asangaabaacaa a ken zwa Heberu a anyiin (יהוה), a i yer ér Tetragrammaton la, yange i lu ken kôpi u Ruambera u ken Zwa Heberu u yange i hii ngeren la je nôngo u kuman kwa 7,000. Nahan kpa, mbagenev nenge ér iti ne lu ken ngeren u Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la ga. Sha nahan yô, Ubibilo mba i senge ér ka Ikyuryan i He la kpishi mba a iti i Yehova ker ga. Mbagemankwagh kpishi ka vea geman Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la yô, sha ajiir a i lu mkaanem ma ken Ruamabera u ken Zwa Heberu, ape i ter asangaabaacaa a anyiin a a til sha ityough ki iti i Aôndo la je kpa, ka ve dugh iti la kera, ve gema ve nger “Ter.”

Kpa ken Bibilo i New World Translation of the Holy Scriptures la yô, i er nahan ga. I nger iti i Yehova la ken Bibilo ne ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la kwa 237. Mba ve gem Bibilo ne la er nahan sha ci u atôakyaa a vesen ahar: (1) Ngeren mba Bibilo mba ken zwa Grika mba se lu a mi nyian la, ka mba i hii ngeren la ga. Ukôpi mba se lu a mi nyian udubu udubu ne cii i nger ve shighe u i nger mba hiihii mbara anyom kar je kuma er 200 nahan la. (2) Mba yange ve hide ve nger ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Grika sha shighe la dugh Asangaaabaacaa a Anyiin la kera, gema wa ishember i ken zwa Grika i Kyʹri·os, i í gem i ér “Ter” la. Mbagenev ken ve yô, lu ukôpi mba i vande dughun iti la sha la, ve lu nengen ker hiden ngeren mbagenev ye.

Kômatii u A Gem Bibilo i New World La nenge ér akaa nga a tesen kpeher kpeher ér yange i nger asangaabaacaa a anyiin a ken zwa Heberu la ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika u yange hii ngeren la. Ve kure ikyaa nahan sha ci u atôakyaa ne:

  • Ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Heberu mba i ôron sha ayange a Yesu kua mbaapostoli nav la, lu a asangaabaacaa a anyiin a ken zwa Heberu la ker, ken mhii zan zan mkur. Ngise la, lu ior kpuaa tseegh nyiman kwagh ne ye. Hegen u i zough a ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Heberu mba sha ayange a mbaapostoli, ikyua a ijiir i í yer ér Qumran la yô, kwagh ne gande u nyiman.

  • Sha ayange a Yesu kua mbaapostoli nav la, asangaabaacaa a anyiin a ken zwa Heberu la, lu ken Ruamabera u ken Zwa Heberu u i gema ken zwa Grika la. Mbafantakerada yange ve hen ér asangaabaacaa a anyiin la lu ken Ruambera u ken Zwa Heberu u i gema ken zwa Grika la ga, man ve lu a mhen ne nahan anyom uderi imôngo. Nahan kpa, ken atô u inyom i 1940 man 1950 la, mbafantakerada  time ken avegher agen a Ruamambera u ken Zwa Heberu u i gema ken zwa Girka sha ayange a Yesu la yô. Avegher a Ruamabera ne lu a iti i Aôndo i yange i nger sha asangaabaacaa a ken zwa Heberu yô. Nahan yô, sha shighe u Yesu la, ukôpi mba Ruamabera mba ken zwa Grika la, lu a iti i Aôndo la ker. Kpa, anyom a karen ken ijime er 1,700 nahan, ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Heberu mba i gema ken zwa Grika, er u i yilan ér Codex Vaticanus man u Codex Sinaiticus la nahan, lu a iti i Aôndo (sha ajiir a iti ne vande lun ken ukôpi mba tsuaa mbara) ga, hii ken Genese zan zan Malaki. Ka nahan ve ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Grika, u mbagenev ve senge ér ka Ikyuriyan i He, mba yange i koso her hii sha shighe la cii lu a iti i Aôndo ker ga ye.

    Yesu yange kaa wang ér: “Mo M va ken iti i Terem.” Shi a kaa nahan ér ityom i un eren la, un eren i ken ‘iti i Ter’ na

  • Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la kpôô kpôô kpa pase ér, Yesu yilan Aôndo sha iti na shi pasen mbagenev i kpaa. (Yohane 17:​6, 11, 12, 26) Yesu yange kaa wang ér: “Mo M va ken iti i Terem.” Shi kaa nahan ér ityom i un eren la, un eren i ken ‘iti i Ter’ na.​—⁠Yohane 5:43; 10:⁠25.

  • Er Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la kpa a lu ngeren u icighan jijingi mgbegha ior ve nger, i seer sha icighan Ruamabera u ken Zwa Heberu la yô, aluer iti i Yehova gba ndiir ker tsô yô, a taver kpishi. Er ken inyom i sha 50 la nahan, Orhenen Yakobu yange ôr kwagh a mbatamen mba ken Yerusalem, kaa ér: “Shimon pase er Aôndo lu vande sôron atôatyev sha u Una dugh nongo ken a ve sha ci u iti Na yô.” (Aerenakaa 15:14) Luun er or môm sha shighe la fa iti i Aôndo shin yilan i ga yô, Yakobu ma ôr kwagh nahan ga.

  • I nger iti i Aôndo er yange i yilan i zevera la ken Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika la. Ken takerada u Mpase 19:​1, 3, 4, 6 la, i fiir iti i Aôndo la ken ishember i “Haleluya” la. Ishember ne ka mgem u ishember i ken zwa Heberu igen, man inja i ishember shon ér ‘Wuese Yah.’ Ka a soo u ngeren iti i Yehova la tiônôô yô, i nger ér “Yah.” Ati a ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la kpishi i zua a mi ken iti i Yehova la. Ityakerada igen je yô, pase ér inja i iti i Yesu la ér, “Yehova ka Myom.”

  • Ngeren mba Mbayuda mba ngise tese ér Mbayuda mba ve lu Mbakristu la ngeren iti i Aôndo ken akaangeren a ve. Takerada u i nger atindi a Mbayuda ker, i yer u ér Tosefta, u yange i gber anyom a kar er 1,700 nahan la, ôr kwagh u ityakerada i Mbakristu i yange i nande sha Iyange i Memen la, ér: “Ityakerada i Mbaivangeli man i ior mba i yer ér minim [mba i hen ér ka Mbayuda mba ve lu Mbakristu] la cii i fatyô u dughun ken usu kera ga. Kpa i de í ér i̱ hia ape í  ver í la, í hia a Iti i Aôndo ker gedee.” Takerada la môm shi ôr mkaanem ma Yosé, Ortesen ugen u lu Orgalilia, u ngise lu uma anyom a kar hegen i zulum 1,900 la ér, sha ayange agen ken kasua yô, “ior ka ve tôndo ajiir a i nger Iti i Aôndo [ken ngeren mba Mbakristu] la ve za koso, nahan i mase nanden ngeren mba i tende iti i Aôndo ker sha la.”

  • Mbatimen sha akaa a ken Bibilo mbagenev kaa ér, a̱ shi nan kpa, avur a ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika a i lu mkaanem ma ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la cii, yange i undu iti i Aôndo her gedee. Dikishenali igen i i yer ér The Anchor Bible Dictionary la, ôr kwagh sha itinekwagh i “Tetragrammaton in the  New Testament” ér: “Akav nga a tesen wang ér shighe u i hii ngeren Ikyuryan i He la, ajiir kpishi shin hanma ijiir i yange a lu mkaanem ma ken Ikyuryan i Tse, ape i nger Iti i Aôndo, i Yawe la sha Asangaabaacaa a Anyiin la cii, i undu iti la her gedee.” Orfantakerada ugen, George Howard kaa ér: “Er yange i nger Asangaabaacaa a Anyiin la ken ukôpi mba Bibilo i ken zwa Grika [ka Ruamabera u ken Zwa Heberu u i gema ken zwa Grika, i yilan ér Septuajinta je la], u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la ôron la yô, doo u se kure ikyaa ser, mba ve nger Ikyuryan i He la, yange vea ngeren a lu mkaanem ma ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la yô, ve undu Asangaabaacaa a Anyiin la her gedee, ve gema kwagh sha mi ga.”

  • Mbageman Bibilo mba i fe ve tsembelee yô, nger iti i Aôndo ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la. Mbagemankwagh mban mbagenev er kwagh ne ica gba cii je ve, i va mase duen a mgem u Bibilo u New World Translation la kpaa ye. Ka mbagemankwagh mban mbagenev kua Ubibilo mba ve gem je ne: Herman Heinfetter gema Bibilo i i yer ér, A Literal Translation of the New Testament . . . From the Text of the Vatican Manuscript la (inyom i 1863); Benjamin Wilson gema Bibilo i i yer ér The Emphatic Diaglott la (inyom i 1864); George Barker Stevens gema uwashika mba Paulu nger la (inyom i 1898); W.G Rutherford gema takerada u Mbaromanu (inyom i 1900); J.W.C. Wand, Bishôp u London gema Bibilo i í yer ér The New Testament Letters la (inyom i 1946). Heela tseegh ga, Orgemankwagh ugen, Pablo Besson, nger “Jehová” ken Yuda ivur 14 ken mgem u Bibilo u ken zwa Ispania, u yange gema anyom a kar hegen i hembe 100 yô, shi Bibilo i a gem la, ngi a ngeren mba shin kpe, mba kuman er 100 nahan, mba ve pase ajiir a á tese ér, a̱ shi nan kpa, yange i nger iti i Yehova her yô. Shi cii man i va due a Ubibilo mba se ter ve ne je kpa, Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika u yange i gema ken zwa Heberu anyom a kar hegen er 500 nahan yô, ter Asangaabaacaa a Anyiin la sha ajiir kpishi. Ken zwa Jamani tseegh kpa, i nger iti i “Yehova” (shin i gema ishember i ken zwa Heberu i “Yawe” la sha myer u ior i Jamani), ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la ken Ubibilo kposo kposo  kuma er 11 nahan, mbagemankwagh mbagenev unyiin di, nger Yehova ken ikyav i kangen hen ajiir a ve nger “Ter” ken Ubibilo vev la. Kohol cii yô, Ubibilo mba ken zwa Jamani mba hemban 70 nahan, nger iti i Yehova ken ngeren mba shin kpe shin ngeren mba seer tan iwanger sha kwagh.

    Iti i Aôndo ken Aerenakaa 2:​34, ken Bibilo i i yer ér The Emphatic Diaglott, i Benjamin Wilson gema (ken inyom i 1864) la)

  • I nger iti i Yehova ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la ken Ubibilo mba ken ijô kposo kposo je hemba ijô 100. I nger iti i Yehova ken ijô i ityôô kpishi i ken Afrika man i ken veghertar u Amerika man Ashia man Yuropa kua ijô i ken uicile mba ken Ityeku i Pacific la kpaa. (Nenge ati a ijô ne sha peeji 12 man 13.) Mba ve gem Ubibilo mba ken ijô ne la kpa nenge ér doo u vea nger iti i Yehova la, sha ci u atôakyaa a a nôngo u lun kwagh môm a se vande teren la yô. Ubibilo mba Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika mban mbagenev due ica ngi a gba ga, er Bibilo i ken zwa Rotuman, i i nger iti i “Jihova” kwa 51 ken avur 48 la nahan, (i gber i inyom i 1999 la), man i ken zwa u ken Indonesia u i yer ér, Batak (Toba), (i gber i ken inyom i 1989 la), i i ter iti i “Jahowa” ker kwa 110 la nahan.

    Iti i Aôndo ken Marku 12:29,30 ken Bibilo i ken zwa Hawaii, i yange i gema ken inyom i 1816 la

Sha mimi yô, ityôkyaa ngi wang i hiden ngeren iti i Aôndo i Yehova la ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la. Man ka kwagh u mba ve gem Bibilo i New World Translation la kpa ve er vough je la. Iti i Aôndo doo ve ishima tsung, shi ve cia u dughun nyityôkwagh i yange i nger ken ukôpi mba Bibilo mba hiihii mbara cii.​—⁠Mpase 22:​18, 19.