Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH PUE KAR UNYIIN

U Beenyol Imôngo

U Beenyol Imôngo

1, 2. (a) Ka mbamgem mba nyi ka ve va er iyolbeen ka ia gba van yôô? (b) Ka nena ior mba civir Aôndo sha ayange a Bibilo la ve zua a mkom ken iyolbeen ve?

AKAA ka a gema kpishi er ka sea beenyol yô. Iyol i kpen ka i pande agee a ase. Ka wea nenge jingi yô i̱ tese er adivir a he nga gban sha ishi shi ice kpa ngi geman mlu u í—shin ice ngi tsoron je kpaa. Alaghga akaa aa hii u hungur se. Mbamlu mba hev ka ve va zum u ônov ka vea er ivese, shi zum u ônov mba ônov ka vea hii u van yô. Hen mbagenev yô, mde u tom u buter la ka a va a imba uma igen kposo.

2 Sha mimi yô, anyom a zan naleghaa la aa fatyô u nan ican. (Orpasenkwagh 12:1-8) Nahan kpa, nenge mbatomov mba Aôndo mba sha ayange a Bibilo la. Shin er yange ve va kpe ken masejime nahan kpaa, yange ve zua a kwaghfan man mkav, u yange va ve a mkom kpishi ken iyolbeen la. (Genese 25:8; 35:29; Yobu 12:12; 42:17) Ka nena yange ve fatyô u vesen beenyol saan saana? Mimi je yange lu sha u eren sha akaawan a nyian se nenge i nger ken Bibilo ne.—Pasalmi 119:105; 2 Timoteu 3:16, 17.

3. Ka nyi kwaghwan Paulu yange na nomso man kasev mbagandene?

3 Ken washika na hen Titu la, apostoli Paulu na kwaghwan u dedoo hen mba ve lu beenyol la. Yange nger er: “Wa mbaganden kwagh wer, ve̱ lu per, ve̱ tema sha inja sha inja, ve̱ lu tsev tsev, i̱ kpe jighjigh ve u nan la iyol kua dooshima man ishima i wan ve la kpaa. Kape kasev mba tamen kpaa ve̱ lu la, mlu ve a̱ kuma icivir, ve̱ de eren angereke ga, ve̱ de lu mba msôrom ma ye tor sha a ve ga,  kpa ve̱ tesen akaa a dedoo.” (Titu 2:2, 3) U dondon mkaanem man una waseu u tagher ishigh a atsan a iyolbeen la.

KÔÔM IYOL SHA TSEENEKE U ÔNOV OU LA

4, 5. Ka nena ka i lu mbamaren kpishi zum u ônov vev ka vea undu ya yô, man ka nena mbagenev ka ve sôr mlu ve u he laa?

4 Gba u a kôôm iyol sha mbamgem mba ve ve ken mgem u ityom la. Kwagh ne ka a due mimi tsô zum u ônov mbaganden ka vea undu ya vea er ivese yô! Hen mbamaren kpishi ka i lu kwagh u hiihii u ka a umbur ve er ve mba beenyol je ne. Shin er ka i saan ve iyol er ônov vev ve hingir mbaganden nahan kpaa, ashighe kpishi ishima ka i nyian mbamaren er shin yange ve er hanma kwagh u yange gba u ma ve er sha u wan ônov vev ago iyol u lun sha tseeneke ve yô. Shi alaghga vea lu a isharen i ma ve ze hemen u lun a ave imôngo hen ya yô.

5 A fatyô u kaven er, mbamaren ka ve za hemen u zan ishima ve iyol sha mkpeyol u ônov vev, shin er ônov mbara ka vea undu ya ica a gba je kpaa yô. “Aluer mea ungwan hen ave sha ashighe ashighe tsô, sha u me fa mer mimi je mba dedoo tseegh kpaa—ngula una nam msaanyol,” kape ngô ugen yange kaa la. Ter ugen pase er: “Zum u wan wase u kwase yange undu ya yô, lu shighe u taver kpishi. Yange undu zege ian hen tsombor wase sha ci u yange se eren akaa cii imôngo hanma shighe.” Ka nena mbamaren mban ve ze hemen a ônov vev mban shio? Ashighe kpishi, ka sha u tesen iko i wan shi wasen ior mbagenev.

6. Kanyi ka i wase u veren mbamlu mba hen tsombor sha aan ve vough voughlo?

6 Zum u ônov ka vea er ivese yô, tom u mbamaren ka u gema. Genese 2:24 kaa er: “Or ka nan undu ter u nan kua ngô u nan, nan var ken kwase u nan, ve hingir iyôgh i môm ye.” (Ka se se nger i yier ye.) U kaven atindi a Aôndo  sha mlu u ityough man mver u akaa vough vough la una wase mbamaren vea ver akaa sha ian i á.—1 Mbakorinte 11:3; 14:33, 40.

7. Ka ieren i vough i nyi ter ugen yange er zum u ônov nav mbakasev undu ya vôso noov yôô?

7 Er ônov mbakasev mba uhar mba orgen vea kwase na ve er ivese ve yem kera yô, lu or la vea kwase na ivegher ken ishima. Sha hiihii la, nom la kôr ônovmbakemev nav ihom. Kpa er a time sha tindi u ityough la yô, a kav er hegen ka tom u noov mba ônov nav mbakasev mbara u nengen sha uya vev. Sha ci u nahan yô, zum u ônov nav mbakasev vea pine er i̱ na ve mhen yô, a pine ve kwagh u noov vev ve hen shami yô, nahan a nôngo sha u una sue ve sha er a fetyô la cii. Hegen ônovmbakemev nav nenge er ka huror ve man ka ve ngohol kwaghwan na kpaa.

8, 9. Ka nena mbamaren mbagenev ve sôr iyol sha mlu u sha tseeneke u ônov vev mbaganden laa?

8 Man aluer mba ve sember eren ivese la, shin er ve lu eren ma kwagh u Icighanruamabera i̱ vende ga nahan kpaa, ve venda u eren kwagh u mbamaren ve hen er ka u hemban doon la di ye? “Ka se wase ve hanma shighe u lun a mnenge u Yehova la,” akar a ivesegh agen a ônov vev ve er ivese pase nahan, “kpa aluer ka sea lumun a kwagh u ve tsough la ga kpaa, ka se ngohol un shi se na ve ishuen man ishimataver yase.”

9 Ken ityar igen ken Asia yô, ka i taver ungô mbagenev tsung u lumun er wan ve u nomso ngu sha tseeneke na. Nahan cii kpaa, aluer ve na icivir sha mver u vough u Kristu man mne u ityough yô, ka ve kav er anzughul a lun a mi vea kasev mba ônov vev la a pande. Kwase Kristu ugen kav er mdue u ônov nav mbanomso hen ya u tsombor la ka “kwagh u una lu a ishughun shami gbem yô.” Kpiligh un iyol u nengen er ve kôr cio u nengen sha uya vev mba hev la. Ken gbaa ugen di yô, kwagh ne gema va a mpande u ikyav mbi iyolough man mbi ken  ishima mbi un vea nom na ma i gbe u vea tôô er ve lu beenyol la.

U HIDEN NDEREN MKANGE U IVESE YOU

10, 11. Kanyi kwaghwan i ken Icighanruamabera ia wase ior u palegh hôn mbagenev mba ken anyom a hen atô laa?

10 Ior ka ve er aeren kposo kposo sha kwagh u nyôron anyom a her atô la. Nomso mbagen ka ve zer ikondo inja kposo sha u nôngon er vea lu iyev yô. Kasev kpishi ka i za ve iyol sha mbamgem mba ka ve va sha iaven i den awambe a zan la. Kwagh u a vihi yô, mba zan gighir mbagenev ka ve na mba ve vese ve la ishimavihin man iwuhe i gban sha u eren ijimba a agumaior kua agumaukase. Nahan kpa, mbaganden mba civir Aôndo yô mba ‘kundun ishima,’ ka ve kighir asaren a a lu vough ga la. (1 Peteru 4:7) Kasev mbaganden di kpaa ka ve yar tom sha u veren mlu kundu kundu u ivese ve la, sha ci u  dooshima u ve lu a mi sha noov vev la man isharen ve i eren sha ishima i Yehova la.

11 Sha mpase u sha jijingi, Tor Lemuel yange nger iwuese sha “kwase u injaa” u a eren a nom na “dedoo [a] eren un ifer ga, sha ayange a a lu uma la cii.” (Ka se se nger i yier ye.) Mayange nom u nan lu Orkristu nana gba inya sha u wuese kwase u nan er ka a nôngo a akaa a zaniyol ken ishima a hen atô u anyom a nan la ga. Dooshima na una tuur un u “wuese nan.”—Anzaakaa 31:10, 12, 28.

12. Ka nena mba ken ivese vea seer sôsom ikua er anyom a lu karen laa?

12 Ken anyom a ne lu̱ yesen ônov her la, alaghga ne cii yange ne undu asaren a en ayol a en la saan saan je sha u ne ver ishima sha mbamgbe mba ônov enev yô. Er ve yem kera yô ka shighe hegen u ne hide ne ver ishima sha uma wen ken ivese. “Yange ônov av mbakasev mba undun ya yô,” nom ugen kaa nahan, “m hide m hii u sôôr kwase wam hegh.” Nom ugen kaa er: “Ka se ver ishima sha mkpeyol u orgen shi se umbur ayol a ase ser gba u a sagh iyol.” Sha er a huan ve ga yô, un vea kwase na ka ve tese iwua i eren hen mbagenev ken tiônnongo. Een, u tesen iko i wan sha mbagenev la ka a va a averen. U seer yô, ka i doo Yehova kpaa.—Mbafilipi 2:4; Mbaheberu 13:2, 16.

13. Kanyi kwagh mlu gbar gbar man mimi ka ve er shighe u mba ken ivese ka vea gba beenyol imôngo yô?

13 De deen wer ian i̱ gba hen atô u kwaghôron wou vea or wou u ken ivese ga. Lamen nen imôngo gbar gbar. (Anzaakaa 17:27) “Ka se seer mkav u ayol a ase sha u wan iko shi keren mdoo u orgen,” nom ugen kaa nahan. Kwase na lumun, kaa er: “Er se lu beenyol ne, se mba hembe zuan a iember sha tii i man imôngo, iliam i lamen, man u lumun kwagh a orgen.” U eren kwagh gbar gbar shi lun a mimi la una wase u taver mkange u ivesegh, una na tahav mbu mbua hemba  num u Satan, or u hemben ivese ka a ta sha í la.

EMBER ÔNOV MBA ÔNOV OU

14. Kanyi kwagh yange ngô u Timoteu u tamen er kpee ken mvese na u hingir Orkristu laa?

14 Ônov mba uôn ka “tsar” u mba beenyol. (Anzaakaa 17:6) Imôngo i ônov mba uôn ia fatyô u saan iyol sha mimi—lun yar yar shi kundun iyol kpaa. Bibilo ôr kwagh dedoo sha Loisi, ngô u tamen u, imôngo vea wan na u kwase Unise, yange pasen akaa a a na jighjigh ker hen Timoteu wanakiriki u wan na la. Gumor ne yange vese fa je er ngô na man ngô na u tamen ve nenge mimi u Bibilo er ka zege kwagh.—2 Timoteu 1:5; 3:14, 15.

15. Sha kwagh u ônov mba uôn yô, kanyi iwasen i vesen mbamaren mbatamen vea fatyô u nana, kpa kanyi i doo u vea palegha?

15 Nahan, heen ne ka ian i vesen i mbamaren mbatamen vea fatyô u nan iwasen i vesen je ne. Ne mbamaren mbatamen, ne vande karen mfe u mbaawashima mba Yehova a ônov enev. Hegen shi ne fatyô u eren nahan vough a kov ugen! Mbayev mbakiriki kpishi ka i doo ve tsung u ungwan er mbamaren vev mbatamen ka vea naan ve akaaôron a Bibilo yô. Ka mimi, ú kar ú ngohol tom u ter a lu a mi u tesen ônov mimi mba Bibilo la ga. (Duteronomi 6:7) Kpa, ú wase ken tom ne. Msen wou a̱ lu er u orpasalmi la nahan: “Zan zan shighe u m bee iyol, m mende ivu kpaa, de undun mo ga, Aôndo, saa me kar pasen agee a Ou hen kov u ua va la, man tahav Ou kpaa hen hanma or u nana va lu la.”—Pasalmi 71:18; 78:5, 6.

16. Ka nena mbamaren mbatamen vea palegh u van a ayôôso hen tsomboro?

16 Kwagh u vihin yô, mbamaren mbatamen mbagenev ka ve vihi mbakiriki mbara je ayôôso a hii u van hen atô u mbamaren mbatamen man ônov vev mbaganden. Nahan cii kpa, mhôônom ou ma zungwen sha mimi la alaghga maa na a heghem ônov mba ônov ou ishima u  ôron we akaa a myer zum u i lu ve u pasen mbamaren vev á ga yô. Ashighe agenegh yô mbayev ka ve ver ishima er mbamaren vev mbatamen mba ve meren a mer a ve la vea ta ikyaa ken a ve vea gema vea hendan a mbamaren vev. Nahan yô nena? Tese kwaghfan shi taver ônov mba ônov ou ishima u lun gbar gbar a mbamaren vev. Ú fatyô u pasen wer kwagh ne doo Yehova ishima. (Mbaefese 6:1-3) Aluer gba kpee yô, alaghga ú tsua u vanden sôron gbenda u iliam ne sha ci u mbakiriki mbara sha u lamen a mbamaren vev. Pase ônov mba ônov ou ken igbar kwagh u ú hen ken anyom a karen yô. Mimi wou man gbar gbar la una fatyô u wasen ve.

SÔR IYOL ER Ú LU BEENYOL LA

17. Ka ishimaveren i nyi i orpasalmi í doo u Mbakristu mba beenyol vea kava?

17 Anyom ka a̱ nguren karen yô, ú kav wer ú kera fatyô u eren akaa a ngise ú eren la cii ga shin a ú soo u eren kpaa ga. Ka nena or nana fatyô u hoghol a mve u iyolbeene? Alaghga ken ishima you yô ka ú inja er ú ngu anyom 30 yô, kpa ú nengen ken jingi yô gema tese kwagh ugen kposo. De ulen ga. Orpasalmi yange sôn Yehova er: “De tem kera sha shighe u iyolibeen la ga, de undun mo shighe u agee am a bee la ga.” I̱ lu ishimaveren you u kaven ishimataver i orpasalmi la. Yange kaa er: “Me ver ishima me kegh gbem, me seer a seer wuese We.”—Pasalmi 71:9, 14.

18. Ka nena Orkristu u kaven kwagh nana yar tom a shighe u nan de tom la dedolo?

18 Ior kpishi ve vande wan ago iyol u seer iwuese ve hen Yehova shighe u vea de tom u buter kera yô. “Yange m vande wan ago iyol sha kwagh u me er zum u wan wase u kwase una bee makeranta yô,” ter ugen ua de tom hegen yô pase nahan. “Yange m ver ishima mer me hii tom u kwaghpasen u sha hanma shighe la, man m tee kpenga wam sha er me lu gbilin u eren Yehova tom  hanma shighe yô. Yange m sôn mer Aôndo ma a tesem gbenda.” Aluer ú ngu zulum sha anyom a den tom yô, zua a msurshima hen kwaghyôôn u Orgban Uhemban wase ne: “Zan zan iyol i been kpaa Me lu her nahan vough, man zan zan ivu je kpaa, Me tôô ne.”—Yesaia 46:4.

19. Ka kwaghwan u nyi i ne mba ve lu beenyol laa?

19 U sôron iyol sha mde u tom u buter la alaghga a lu heghema ga. Apostoli Paulu yange wa ior mba beenyol kwagh er ve̱ “lu per.” Kwagh ne a gba u kôron iyol tsaha, kera gban sha isharen i keren uma u legh legh ga. Alaghga a hemba lun hange hange u eren kwagh môm ayange ayange shi kôron iyol tsaha shighe u ú de tom la a er ngise lu la. Nahan yô, lu aa tom ave, ‘eren tom u Ter ngegh je sha hanma shighe cii, gadia u fa, ken Ter yô, tom wou ngu gbilin ga.’ (1 Mbakorinte 15:58) Samber a akaaeren ou u wasen mbagenev. (2 Mbakorinte 6:13) Mbakristu kpishi ka ve er kwagh ne sha u pasen loho u dedoo sha tahav mbu ve lu a mi la. Er ú lu beenyol la, ‘i̱ kpe jighjigh wou u nan la iyol kua dooshima man ishima i wan you la kpaa.’—Titu 2:2.

U NÔNGON A MSAA U OR WOU U KEN IVESE LA

20, 21. (a) Ken tar u hegen ne yô, kanyi ia va pav mba ve er ivese la kpeele? (b) Ka nena Ana a ne ikyav i dedoo hen mba ken ivese mba ve lu zungwen la?

20 Ka kwagh u vihin kpa ka mimi er ken tar u hegen ne yô, mba ken ivese ka ve mase va paven ken ku. Mbakristu mba ken ivese mba ve lu zungwen la ve fa er mba doon ve ishima la hegen mba yaven, shi ve na jighjigh er shi vea va nenge a ve. (Yohane 11:11, 25) Kpa msaa la ka kwagh u nyoon her tsô. Ka nena u nan lu uma la nana nôngo a mi? *

21 U umbur ken ishima kwagh u orgen ken Bibilo ya nge er la una wase. Ana yange hingir kwasecôghor er a er ivese anyom kar kera ataankarahar tseegh yô, man zum u se ôr kwagh na la, lu anyom 84. Se fatyô u fan tsô ser yange zungwe zum u nom na saa la. Yange za hemen nena? Yange civir Yehova Aôndo ken tempel tugh man atetan. (Luka 2:36-38) Uma u Ana u mcivir man msen u eren la akperan nga ga yange lu icigh ki wasen ijungwen man mtswenem ma a lu a mi er lu kwasecôghol la.

22. Ka nena kasev mba côgholov kua mbaukwaav mbagenev ve nôngo a mtsweneme?

22 “Kwagh u a hembe lun mo ican yô ka u kera lun a ikar i me lamen a nan ga la,” kwase u lun anyom 72 u hingir icôghor anyom pue a karen kaa nahan. “Nomom yange keghen ato dedoo. Yange se lam sha kwagh u tiônnongo man tom wase u Orkristu la.” Kwasecôghor ugen kaa er: “Shin er shighe a been avav nahan kpa, m kav mer hemba kan vough u kaan er ka kwagh u or nan er a shighe u nan la una wase nan u been avav ye. Ú hemba lun sha ian i injaa u wasen mbagenev.” Orgen u a lu anyom 67 u kwase na kpe yô lumun a kwagh ne, a kaa er: “Gbenda u kpilighyol u nôngon a ijungwen you yô ka u nan iyol you sha u surun mbagenev asema.”

Ú NGU KWAGH U INJAA HEN AÔNDO KEN IYOLBEEN

23, 24. Ka msurshima u vesen u nyi Bibilo i̱ ne hen mba beenyol, hemban je yô mba ve lu icôghol laa?

23 Shin er ku ka u tôô or u doon ishima la kera nahan kpaa, Yehova ka a za hemen u lun jighjigh her, bundu ga. “M sôn TER kwagh môm tsô,” Tor Davidi ngise wa icam nahan, “ka un me ker ye, mer: Ma m lu ken iyou i TER sha ayange am cii, sha u me nenge mkomashe u TER, man me time kwagh ken tempel Na kpaa.”—Pasalmi 27:4.

24 “Wa kasev mba côgholov iko mba ve lu kasev mba côgholov mimi yô,” apostoli Paulu wa kwagh nahan. (1 Timoteu 5:3) Kwaghwan u a dondo sha ngun ne tese  er kasev mba côgholov mba ve kom man ve lu a ma or ikua ga yô alaghga yange gba u a na ve iwasen ken tiônnongo. Er i lu nahan cii kpa, kwagh u a lu ken tindi u ‘wan iko’ la kua u nengen er ve gba kwagh kpaa. Ka msurshima tsô u kasev mba côgholov man nomso mba ve lu icôghor kpaa vea zua a mi ken mfe u ve lu a mi er ve mba a inja hen Yehova man una na ve mkom kpaa la!—Yakobu 1:27.

25. Ka injar i nyi i shi her sha ci u mba beenyolo?

25 “Hwe u mbabeenyol yô, ka ivu,” kape Mkaanem ma Aôndo ma kaa la. Ka “tsar u sha ityou u icivirigh, mba zuan a i sha gbenda u perapera.” (Anzaakaa 16:31; 20:29) Yô, za hemen, wea er ivese shin wea hide wea lu kwav kpa, u veren mcivir u Yehova hiihii ken uma wou. Ú lu a iti i dedoo hen Aôndo hegen man ishimaveren i uma u tsôron ken tar u mbamnyoon mba iyolbeen vea kera lu ga yô.—Pasalmi 37:3-5; Yesaia 65:20.

^ par. 20 U timen sha itinekwagh ne vie vie yô, nenge antakerada u i yer er Shighe u Or U Doon We Ishima Nan Kpe Yô la, mbangeren ka Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.