Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH ITIANKARIHIAR

Or u Hembanato Ngu hen Yaa?

Or u Hembanato Ngu hen Yaa?

1, 2. (a) Ka injakwagh i nyi Yesu yange na u tesen m-ban u jighjigh u nan u mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda? (b) Ka ityôkwagh i nyi se fatyô u henen hen Yesu sha kwagh u agumaioro?

AYANGE kpeghee cii man ku na kuma yô, Yesu pine ikum i mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mpin u taver tsung. A kaa er: “Ne mba nengen nana? Orgen lu a ônov uhar mba nomso; a va hen u hiihii la, a kaa er: Wan wam, yarem sule nyian. A gema a kaa er: Tere, me yar; kpa a kera yar ga. A va hen ugen la a kaa un nahan kpaa. Ngura gema kaa er: Kam pe  yaren ga. Kpa ken masejime yô, ishima gema un, a yar. Nahan ken ve mba uhar mbara, ka an nan er ishima i ter na?” Mbahemenev mba Mbayuda kaa er: “Ka u masejime la.”—Mateu 21:28-31.

2 Heen ne Yesu lu tesen m-ban u jighjigh u nan u mbahemenev mba Mbayuda. Yange ve lu vough er wan u nomso u hiihii la nahan, ve tôndo zwa er vea er ishima i Aôndo kpa ve kera er sha ityendezwa ve la ga. Kpa mbamaren kpishi vea kav er injakwagh i Yesu la yange i har sha mkav u tsema tsema sha uma u hen tsombor. Er yange tese dedoo nahan, ashighe kpishi ka i taver u fan kwagh u ikaior i lu henen shin u ôron kwagh u vea er yô. Alaghga wanye kwaor nana va a mbamzeiyol kpishi zum u nan lu hian a hia la kpa nana vese nana hingir or u lun a mkav, lun a icivir iyolough tsung. Ngun ka kwagh u a lu a mi ken ishima er se lu timen sha mzeiyol u ihembeato i ikaior je ne.

KANYI I LU OR U HEMBANATO?

3. Er nan i doo u mbamaren vea yila wan ve fese er ka u hembanato ga?

3 Sha ashighe ashighe, alaghga ú ungwa kwagh u ikaior i i hembe mbamaren ve ato jimin cii yô. Alaghga ú fa ma tsombor u wanye kwaor u her nan lu inja er nan gande mkôôm yô. Nahan cii kpaa, ka fe lun heghema u fan shin wanye nan hembaato mimi je ga. U seer yô, a fatyô u taver u kaven er i hii ve mbayev mbagen ka ve hembaato kpa mbagenev di yô—shin hen ya môm je kpaa—ve hemba ga yô. Aluer ka lun mbamaren inja er mô ken ônov vev nan ngu nôngon u hembanato kuaa yô, kanyi i gbe u vea ere? U nan ikyar sha kwagh ne yô, gba u hiihii se ôr kwagh u a lu or u hembanato yô.

4-6. (a) Or ihembeato kanyi? (b) Kanyi i doo u mbamaren vea fa ken ishima aluer wan ve u anyom pue kar la ngu hembanato sha ashighe ashighe yôô?

 4 U ôron zevela yô, or u hembanato ka or u hanma shighe ka nan peren atindi sha apera shin nan hendan shi nan hanger a tahav mbu hemban nan yô. Ka mimi, “lanegh kange wanye ken ishima.” (Anzaakaa 22:15) Nahan mbayev cii ka ve hendan aa tahav mbu mbamaren man ma tahav mbugenev ma shighe kpee. Kwagh ne hemba kan nahan cii sha iaven i ivesen i sha iyol man i ken ishima i i yer er u hian la. Mgem ken uma u nyityô or cii una va a haghelaa, man shighe u hian ka shighe u geman. Wan wou u nomso shin u kwase la ngu karen iaven i wanye la yemen sha gbenda u ganden. Sha ityôkyaa ne yô, ken iaven i anyom a hian la, mbamaren man mbayev mbagenev ka i taver ve u lun imôngo ken bem. Ashighe kpishi mbamaren ka ve nôngo u turen mgem ne hiden a mi jime a mfe ve shio, kpa ikaior di yô i gema i soo u mgem la ma a hembe zan fefa.

5 Wanye kwaor u hembanato ka nan gema jime sha atindi a mbamaren. Nahan kpa, umbur wer, tindi u peren ashighe kpeghee tseegh la tsô man hingir ihembeato ga. Man zum u i ve sha akaa a ken jijingi yô, alaghga sha hiihii la mbayev mbagen vea tese isharen kpeghee tseegh sha mimi u ken Bibilo shin vea tese ga kuaa, kpa alaghga vea lu mba hembanato ga. We ormaren yô, de gbe nan wan wou iti i bo fese ga.

6 Anyom a hian a ikaior cii ka a lu a ihembeato sha tahav mbu mbamarenee? Ei, ka nahan ga cii. Sha mimi yô, ikyav tese er ka ikaior kpeghee tseegh ka ve tese ihembeato taveraa zum u ve lu hian a hia la ye. Kpa, wanye u nan taver ityough kpesee sha ihembeato la ye? Kanyi alaghga ia va a imba ihembeato laa?

 AKAA A NAN IHEMBEATO

7. Ka nena ikyasen i sha inja i Satan la ia fatyô u nan wanye u hingir or u hembanato?

7 Kwagh u vesen u a ve a ihembeato yô ka uikyasen mba tar u Satan ne. “Tar cii ngu sha ikev i Orbo.” (1 Yohane 5:19) Tar u u lu sha ikev i Satan ne u maa ieren i vihin iyol i i gbe u Mbakristu vea nôngo a mi yô. (Yohane 17:15) Ieren la kpishi i hemba ngin ken igbar, i hemba vihin, shi i hemba ivin a akaabo nyian a er ngise i lu la. (2 Timoteu 3:1-5, 13) Aluer mbamaren tese, ta icin, shi kura ônov vev ga yô, “jijingi u a lu eren tom hegen ken ônov mba ihembeato” la una hemba mbayev mbakiriki. (Mbaefese 2:2) Kua sha ngun yô ka mgbegha u mbakov. Bibilo kaa er: “Ijende i abumeaior yô, ia zua a ican.” (Anzaakaa 13:20) Sha gbenda shon môm, or u nan ye ijende a mba ve mgbough a jijingi u tar ne yô ka keng jijingi la una mgbegha nan. Gba u a naan mbayev iwasen hanma shighe aluer ka u vea kav er u ungwan akaawan a Aôndo la ka imaagh ki inja uma i hemban cii yô.—Yesaia 48:17, 18.

8. Kanyi atôakaa alaghga aa na wanye nana hembaato?

8 Ityôkyaa igenegh i alaghga ia na ihembeato yô ka mlu u ahumbe a hen ya. Ikyav i tesen yô, aluer ormaren môm ka or u man msôrom hunden, nan me mcimbim daeng daeng, shin nan eren a ugen sha ipila yô, mnenge u wanye kwaor la nana nenge uma la una za kpe. Shin ken uya mba ve lu a ayôôso shio je kpaa, ihembeato ia fatyô u duen zum u wanye nan hen er kwagh gba mbamaren mba nan sha a nan ga yô. Nahan cii kpaa, ihembeato i ikaior i̱ ve sha ci u akaa a ken won hanma shighe ga. Mbayev mbagen ka ve gema jime sha atindi a mbamaren vev mba ve yar tom a akaawan a Aôndo shi ve kor ve, sha afatyô ve cii, sha tar u u kase ve la. Er nena? Alaghga a lu sha ci u itine igen i mbamzeiyol asev—myen u uumace. Paulu yange  kaa er: “Isholibo nyôr shin tar sha or môm [Adam], man ku gema va sha ci u isholibo yô, nahan ku va sha ior cii sha ci u ve cii ve er isholibo yô.” (Mbaromanu 5:12) Adam yange lu or hembanato u wan kanger, man a undu tsombor na cii bo dyako. Agumaior agen ka a gba tsuan u hembanato tsô, vough er tertamen ve ngise er nahan.

ELI U YANGEN GA MAN REHOBIAM U YANGEN YUM LA

9. Ka aeren a nyi a karen ikyaa inya ken myese u wan aa fatyô u nan wanye hingir or u hembanato?

9 Kwagh ugen u a ve a ihembeato i ikaior yô ka m-ban u mnenge u vough u mbamaren sha myese u wan la. (Mbakolose 3:21) Mbamaren mbagen mba lun tsevaa ka ve yange shi ve tsaha ônov vev tsung. Mbagen di yô mba yangen ga, mba ne atindi a tesen gbenda a aa kura mbayev vev mba lun a mfe shio la ga. Ka i lu kwagh u kiriki u eren vough hen atô u avegher a ahar ne ga. Man mbayev kposo kposo mba a asaren kpaa kposo kposo. Alaghga a gba u a hemba kuran u môm a ugen. Nahan kpa, akav a ken Bibilo ahar wase u tesen se kwaghbo u a lu ken myange u yangen za karen ikyaa inya shin u yangen ga kuaa la.

10. Er nena Eli, shin er lu pristi u tamen u jighjigh nahan je kpa, lu ormaren u gbana?

10 Eli pristi u tamen u Iserael u tsuaa la lu ter. Yange er tom anyom 40, man akperan nga ga yange fa Tindi u Aôndo tsema tsema. Anyiman nga ga Eli yange eren tom na u pristi la sha jighjigh shi alaghga yange tese ônov nav mba nomso mba uhar, Hofeni man Pinehashi kpaa Tindi u Aôndo tsema tsema. Nahan cii kpaa, Eli yange kende ônov nav mba nomso mbara gande. Hofeni man Pinehashi ve lu upristi, kpa ve lu “udangmbaiorov,” kwagh gba ve sha u ivin asaren ave a  kwaghyan man a idya tseegh. Nahan kpa, zum u ve er akaa a kunya sha icighan jiir yô, Eli taver ishima sha u dughun ve sha tom kera ga. A zôhô di ave beelee tsô. Sha er yange na myange ga yô, Eli hemba civir ônov nav mba nomso a Aôndo. Sha ci u kwagh ne yô, ônov nav mba nomso hembaato sha mcivir u Yehova u waeng la nahan ya u Eli cii sunda mtim.—1 Samuel 2:12-17, 22-25, 29; 3:13, 14; 4:11-22.

11. Kanyi mbamaren vea fatyô u henen ken ikyav i bo i Eli laa?

11 Ônov mba Eli yange ve vande ganden ior cii ve akaa ne e̱r ye, kpa kwaghôron u mbayiase ne tese kwaghbo u a lu ken tsaha u nan ga la. (Kar Anzaakaa 29:21, NW.) Mbamaren mbagenev ka ve tsume dooshima a m-ban u myange, ve kera wa atindi a injaa, a waeng, ve ver ishima er i̱ kura á hanma shighe ga. Ka ve undu tsaha u nan sha dooshima la, shin zum u a̱ per atindi a Aôndo je kpaa. Sha ci u imba m-ban u myange la yô, alaghga ônov vev ve hingir u kera ungwan mbamaren vev shin nyityô tahav mbugenegh kpaa ga.—Kar Orpasenkwagh 8:11.

12. Ka mtsum u nyi yange Rehobiam tese ken tahav nav mbu erene?

12 Rehobiam ngu ikyav i vegher ugen u kôron tahav la. Un lu tor u masejime u tartor u Iserael u jimin la, kpa lu tor u dedoo ga. Rehobiam tôô dyako u tar u ior mba kimi cii ule sha ci u ikyav mbi ve tôô sha ikev i ter na, Solomon yô. Rehobiam yange tesen mkav kpa? Ei. Zum u mbagenev va pine un er a̱ pande atsan ave agen kera yô, a ungwa kwaghwan u dedoo u mbatamen mba ve tume idyu a na la ga nahan a wa tindi er i̱ seer igbur i ior i̱ hemba yuhwan cii. Ieren na i geng la yange i va a ihembeato ken tartor u ikwe pue u ken imbusutarimese la, man i pav tartor la avegher ahar.—1 Utor 12:1-21; 2 Kroniku 10:19.

13. Ka nena mbamaren vea yange mtsum u Rehobiam la?

 13 Mbamaren vea fatyô u henen atôakaa a vesen ken ngeren u Bibilo sha kwagh u Rehobiam la. Gba u vea ‘ker Yehova’ sha msen u eren shi vea time sha igbenda i yesen wan sha atindi a Bibilo. (Pasalmi 105:4) “Mkighir ka a gema orfankwagh nan hingir ibumeor,” kape Orpasenkwagh 7:7 (NW ) a kaa la. Atindi a i we dedoo yô ka a na ikaior ian i vea vese yô kpa shi i kura ve sha iyol vihin. Kpa doo u mbayev vea lu hen ijiir i atindi a ngee a kighir ve je a yange ve u maan ishimataver kua jighjigh u nan ken ayolave la ga. Zum u mbamaren ve ne ian sha er i doo la shi ve we atindi ken igbar sha inja yô, ikaior kpishi a kera lu ve ape hembanato ga.

U IVIN MBAMGBE MBA HANGE HANGE LA UNA YANGE IHEMBEATO

Ônov vea vese vea hingir jighilii kpee, aluer mbamaren vev wase ve u nôngon a mbamzeiyol vev mba anyom pue kar la yô

14, 15. Ka nena i doo u mbamaren vea nenge ivesen i wan ve?

14 Shin er mbamaren ka ve ember er ka vea nenge wanye ve nana vesen hii sha u lun wanikundan yem ken u lun organden nahan kpaa, alaghga a za ve iyol  zum u wan ve u ganden la a hii u moughon hen mhar u haren sha ave yemen sha u hingir sha ikev na yô. Ken iaven i mgem ne, i̱ de kpiligh we iyol ga aluer wan wou u anyom pue kar la taver ityough shin venda u eren sha ikaan you yô. Fa ken ishima you wer ishimaveren i ormaren u nan lu Orkristu yô ka u yesen wan u nana hingir or u lun a mkav, lun jighilii, shi lun Orkristu u injaa kpaa yô.—Kar 1 Mbakorinte 13:11; Mbaefese 4:13, 14.

15 Er i lu inja er taver nahan kpaa, gba u mbamaren vea de u lun nyaeng nyaeng a mbayev vev mba ve soo er i̱ seer nan ve ian la. Sha gbenda u vough, gba u wanye nana vese sha inja i nan ngu or yô. Mimi je, zum u ve lu anyom kpeghee her la je, agumaior agen ka a hii u eren akaa sha inja i mbaganden. U tesen ikyav  yô, Bibilo ôr kwagh u Tor Yoshia er: “Er a lu iyev [kuma anyom 15 nahan] la je, a hii u keren Aôndo u . . . Davidi.” Wanye kwaor u tseer tseer ne mimi je yange lu or u lun a inja.—2 Kroniku 34:1-3.

16. Er i lu nan mbayev tom seer a seer la, kanyi i doo u vea kava?

16 Nahan cii kpaa, ian i nan ngi ve a ijirôron. Sha ci ne yô, de gumor u a lu hian ne a̱ nenge kwagh u una va ken akaa agen a a tsough u eren la. Tindi u a kaa er, “kwagh u or nan lee yô, shi ka un je nana sunda” la, bende sha ikaior i anyom pue kar kua mbaganden cii. (Mbagalatia 6:7) A fatyô u yeren mbayev gbem sha won ga. Kpa, aluer wan wou soo u eren kwagh u mayange je á fatyô u lumun a mi ga ye? Er ú lu ormaren u kaven kwagh yô, gba u ú kaa wer, “Ei.” Man, shin er alaghga ú pase atôakaa shon nahan kpaa, ma kwagh a̱ de gem ei wou hingir een ga. (Kar Mateu 5:37.) Er i lu nahan cii kpaa, nôngo u ôron “Ei” la sha gbenda u legh legh man sha mkav kpaa, sha ci u “imo i legh legh ngi bundu ishima i nyoon.”—Anzaakaa 15:1.

17. Ka mbamgbe mba gumor mba nyi i doo u ormaren nana ivi?

17 Gba u a na agumaior mkor u tsaha u sha hanma shighe la shin aluer ve lumun a mbamyange man atindi a ka i wa ve la fese sha ashighe cii ga je kpaa. Ka kwagh u nzughul kpishi aluer mba geman atindi a i we la hanma shighe, sha mnenge u ormaren nan lu a mi hen shighe la yô. U seer yô, aluer i taver agumaior ishima shi i wase ve, er i doo la, sha u nôngon a myina u iyolough ve, cie ashe, shin m-ban u icivir iyolough yô, ka kpee vea vese a ishimataver. Shi agumaior ka a wuese u ngohol jighjigh u nan u ve kom u zuan a mi la.—Kar Yesaia 35:3, 4; Luka 16:10; 19:17.

18. Ka mimi mbagenev mba taver ishima mba nyi ve lu sha kwagh u agumaioro?

18 Mbamaren vea fatyô u zuan a msurshima sha u  fan er zum u bem, mlu u gigh gigh, man dooshima a lu hen ya yô, ka i kpe mbayev iyol. (Mbaefese 4:31, 32; Yakobu 3:17, 18) Sha mimi yô, agumaior kpishi hemba bo ikyasen i hen ya je kpaa, er ve dugh ken icombor i i mgbough a msôrom ma man hunden, ipila, shin aeren a vihin iyol agen, man ve vese ve hingir mbaganden mba injaav yô. Sha nahan yô, aluer ú na ikaior ya u vea lu ken mkor man ve fa er vea zua a dooshima, ishoon, man iko i wan yô—shin aluer ishuen ne i kua mbamyange mba sha mkav man tsaha u sha atindi a Icighanruamabera je kpaa—vea vese vea hingir mbaganden mba ú tim akende a mi kpee je.—Kar Anzaakaa 27:11.

ZUM U ÔNOV VE NYER KEN MTAVER YÔ

19. Er i lu u mbamaren vea yese wan nomso ve sha gbenda u i doo u nana za nahan kpaa, kanyi tom u lu sha wanye?

19 U lun ormaren u dedoo la ka a va a mkposo kpee. Anzaakaa 22:6 kaa er: “Tese wanye gbenda u nana za yô, nahan shighe u nana bee iyol je kpaa, nana pav a u ga.” Nahan kpa, mbayev mba ve lu a mbamaren mba dedoo je kpa shi ve lu a mbamzeiyol mba vesen her la di ye? Kwagh a fatyô u lun nahanaa? Een. Gba u a kav mkaanem ma injakwagh la sha kwaghôron u avur agen a a pase tom u wanye er ka u nana “ungwa” shi nana dondo mbamaren mba nan la. (Anzaakaa 1:8) Gba kpee u ormaren man wanye vea yar tom sha akaawan a Icighanruamabera imôngo aluer ka u mzough una lu hen tsombor yô. Aluer mbamaren man ônov ve er tom imôngo ga yô, atsan aa lu.

20. Zum u ônov ve er isholibo sha ci u mfe shio yô, ka nena mbamaren vea er sha kwaghfana?

20 Ka nena i doo u mbamaren vea er zum u wanye nan per tindi man nan gbe ken kwaghbo yôô? Ka shighe la jim je, gumor la nana soo iwasen ye. Aluer mbamaren umbur er mba eren kwagh vea or u mfe shio  yô, vea nyagh u eren kwagh sha ishimavihin. Paulu yange wa kwagh hen mba kaven kwagh mba ken tiônnongo er: “Aluer a kohol or a ma gbev mbu nôngon ave yô, ne mba ne lu ken jijingi yô, kôôm nen imbaor la sha ishima i legh legh.” (Mbagalatia 6:1) Mbamaren vea fatyô u dondon ieren ne a gumor u nan er kwaghbo i lu sha ci u nan time shami ga yum yô. Er vea pase wanger wanger ityôkyaa i hii ve ieren i nan yange i̱ lu shami ga man er nana yange u kimbir kwaghbo la yô, mbamaren ve̱ pase gbar gbar er ka ieren i bo la i̱ vihi ye, ka gumor la nan vihi ga.—Kar Yuda 22, 23.

21. U dondon ikyav i tiônnongo u Kristu yô, ka nena i doo u mbamaren vea er aluer ônov vev er isholibo i vesen yôô?

21 Man aluer daeng u gumor la ngee kpishi di ye? Aluer ka nahan yô gba u a na wanye la iwasen i vesen man mkôôm u sha kwaghfan. Zum u or u ken tiônnongo ka nana̱ er kwaghbo u vesen yô, ka i taver nan ishima er nana̱ za hen mbatamen ve̱ za wase nan. (Yakobu 5:14-16) Fese je er ka nana̱ gema ishima yô, mbatamen ka ve er tom vea nan sha u hiden a nan ken mlu u ken jijingi. Ken tsombor yô tom u wasen gumor u nan lu zan kpe la ngu sha ityough ki mbamaren, nahan kpa vea fatyô u ôron kwagh la vea mbatamen. Mayange ve̱ de yeren isholibo i vesen i mô ken ônov vev nan er la hen mbatamen ga.

22. Sha u kaven Yehova yô, ka ieren i nyi mbamaren vea nôngo u lun a mi aluer wan ve er isholibo i vesen yôô?

22 Mzeiyol u vesen u a kou wan u or ker la ka a lu ican kpôô. Er ishima ka i kera lu ve ker vough ga yô, alaghga a lu mbamaren er ve̱ anger wan u taver ityough la sha ishima nyoon yô; kpa alaghga kwagh ne una na a na nan ishimavihin. Fa ken ishima wer mlu u ken hemen u gumor ne alaghga a har sha gbenda u i er a na sha iaven i taver ne. Shi, umbur kpaa wer Yehova yange wa iyol u den ior nav mba yange ve goom  ve de u eren kwagh u vough la asorabo ave—aluer yange vea gem asema yô. Ungwa ase mkaanem nam ma sha dooshima la: “Va nen ase, sé hen nen kwagh imôngo, kape TER A kaa ne; shin er asorabo a en a nyian bong, nahan kpaa aa kungu er awombo nahan; shin er a nyian er kpagh nahan kpaa aa kungu er mou nahan.” (Yesaia 1:18) Ka ikyav i dedoo hen mbamaren tsô!

23. Sha iaven i môm ken ônov vev nan er isholibo i vesen yô, ka nena i doo u mbamaren vea er, man kanyi i doo u vea palegh?

23 Sha nahan yô, nôngo u taver wan u nan lu zan gondo la ishima nana̱ gema inja. Ker kwaghwan u injaa hen mbamaren mba lun a mkav kua mbatamen mba ken tiônnongo. (Anzaakaa 11:14) Nôngo sha er ú gba eren shin ôron kwagh gaegh u una na a taver wan wou u hiden hen a we ga yô. Palegh ishimavihin i karen ikyaa inya man ishimanyoon. (Mbakolose 3:8) Kwagh a̱ de hembeu fese ga. (1 Mbakorinte 13:4, 7) Er i doo u daeng una vihi ú ishima nahan kpaa, palegh u hingir or u banen a mhôônom ma zungwen shi vihin ishima tsung a wan wou. U hemban cii yô, mbamaren ve̱ nôngo u tesen ikyav i dedoo shi ve̱ lu a jighjigh u nan hen Aôndo dông.

U KÔRON ICÔRON OR U HEMBANATO

24. Ka kwagh u vihin u nyi ka a er hen tsombor u Orkristu shighe gene, man ka nena i doo u ormaren nana ere?

24 Ashighe agenegh yô gumor ka nan tese ken igbar er nan tsua jighilii er nana hembaato man nan venda aeren a Orkristu vindi vindi. Hen zum la doo u a hide a har sha u sôron shi hiden maan uma u mba ve shi hen tsombor la. Wa iko sha er ú na tahav ou cii sha or ihembeato la, ú gbihi ônov mbagen ga yô. A u nôngon wer ú yer mbagenev mba hen tsombor a mzeiyol la yô, lam a ve sha kwagh la naleghaa er i doo la sha gbenda u nan ishimataver.—Kar Anzaakaa 20:18.

25. (a) U dondon ieren i ken tiônnongo u Mbakristu yô, kanyi alaghga a gba u mbamaren Mbakristu vea er aluer wan ve hingir icôr or u hembanato yôô? (b) Kanyi i doo u mbamaren vea kav ken ishima aluer mô ken ônov vev hembaato yôô?

 25 Apostoli Yohane yange ôr sha or u nan hingir icôron or u hembanato ken tiônnongo la er: “De nyer nen a nan ken ya wen ga, msugh tsô kpaa, de sughun nen nan ga.” (2 Yohane 10) Alaghga mbamaren vea nenge er hingir kpee u vea er imba kwagh ne a wan ve u nan kav ishigh tsough tsough man nan hembe ato vindi vindi la. Er ieren la i taver tsung shi i nyoon ken ishima nahan kpaa, ashighe agenegh ka i lu u a er nahan keng sha u kuran mbagen mba ve lu ken tsombor la. Gba u ú za hemen u kuran ya wou shi nan hemen kpaa. Nahan, za hemen u wan atindi a injaa sha kwagh u aeren, a i pase waeng yô. Ôr kwagh a ônov mbagenev mbara. Kwagh a̱ gbau sha er ve lu eren ken makeranta man ken tiônnongo yô. Shi, nôngo ve̱ kav er shin er ú lumun a ieren i wan u hembanato la ga nahan kpaa, ú kôr nan ihom ga. Na ieren i shami ga la ibo i̱ de lu wanye la ga. Zum u ônov mba Yakob mba uhar mba nomso va a ican sha tsombor la sha ci u ieren ve i ifer yô, Yakob yange wa ishimanyoon ve la ifan, lu ônov mba nomso mbara ayolave a wa ifan ga.—Genese 34:1-31; 49:5-7.

26. Ka hana mbamaren mba ve nôngo tsung la vea zua a msurshima aluer mô ken ônov vev hembaato yô?

26 Alaghga a lugh inja er kwagh u a er hen tsombor wou la ka ibo you yô. Kpa aluer ú er hanma kwagh u i doo u ma ú er, ú dondo kwaghwan u Yehova sha afatyô wou cii yô, gba u ú na iyol you ibo a ityôkyaa shio ga. Zua a msurshima sha u kaven wer or môm kpaa nana fatyô u lun ormaren u vough ga, kpa ú nôngo taveraa wer ú lu ormaren u dedoo. (Kar Aerenakaa 20:26.) U lun a or u hembanato eregh eregh hen ya la ka kwagh u paven ishima, kpa aluer kwagh ne ereu yô,  fa tsô wer Aôndo kav man mayange una undu mbatomov nav mba jighjigh ga. (Pasalmi 27:10) Nahan i̱ lu gbashima wou u veren ya wou a̱ lu ijiir i mmem, i mkpeyol u ken jijingi sha ci u ônov mba ve shi her la.

27. U umbur injakwagh i wan u yange undu ter na la yô, ka sha nyi mbamaren mba wan u hembanato vea lu a ishimaverenkeghen hanma shighe?

27 U seer yô, mayange de yen ishima ga. Alaghga iniôngon you i tsuaa sha u yesen nan la ken hemen yô ia va bende a wanye la man ia hide a nan sha mhen u nan u vough. (Orpasenkwagh 11:6) Icombor i Mbakristu kpishi imba kwagh u a er ú ne vande eren ve, man mbagenev nenge ônov vev mba yange ve yem gondo la hide sha gbenda, di vough er ter u ken injakwagh i Yesu i wan u undu ter na la kpaa yange nenge nahan. (Luka 15:11-32) Alaghga we kpaa kwagh ne una ereu nahan.