Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH MÔM

Kwaghmyer Ngu ken Msaanyol u hen Tsombor Kpa?

Kwaghmyer Ngu ken Msaanyol u hen Tsombor Kpa?

1. Er nan icombor i lun dông i lu hange hange hen mtem u uumace?

TSOMBOR ka mzough u hemban tsan cii sha tar, man ngu a iertom i vesen hen mtem u uumace. Hii sha igbetar je, icombor i i til dông la ka i wase u van a mtem kpaa u dông. Tsombor ka mserkwagh u hemban cii u yesen ônov sha u ve̱ hingir mbaganden mba lun a mkav.

2-5. (a) Pase mkor u wanye ka nan lu a mi hen tsombor u lun a msaanyol la. (b) Ka mbamzeiyol mba nyi i ne ibaver shami ken icombor igene?

2 Tsombor u ken msaanyol ka ijiir i nan mkpeyol man mkor. Hen kwagh u tsombor u vough la ken ishima kpeghee. Zum u ka vea yaan kwaghyan u a aikie yô, mbamaren mba lun a iko i wan ka ve tema vea ônov vev man ve lam sha mbamzehemen mba sha iyange la. Ka i saan  mbayev iyol u lamen cam-ci-cam ôron ter ve man ngô ve kwagh u a ze hemen ken makeranta yô. Shighe u mmem u ka ve lu imôngo la ka a kundu hanmaor iyol sha u nana hii iyange i he ken won u ya yô.

3 Ken tsombor u lun a msaanyol yô, wanye fa er ter u nan man ngô u nan vea wa iko sha nan zum u nan gbe angev yô, alaghga vea lu hen kpe gambe u nan tugh keke. Nan fa er nana fatyô u zan hen ngô u nan shin ter u nan a mbamzeiyol mba uma u nan u uye la man nana zua a kwaghwan kua ishuen. Een, ka i kpe wanye la iyol, shin aluer tar u ken won la iv a mbamzeiyol nena je kpaa.

4 Mbayev ka vea vesen kera yô, ve er ivese nahan ve kpaa ve hingir u lun aa tsombor ve. “Or ka nan kav injô i nan lu mbamaren mba nan a mi la zum u ka nana mar wan u nan yô,” kape injakwagh i vegher u sha Ityoughkitaregh i kaa la. A ishughun i vesen man dooshima, mbayev mba ganden mbara ka ve nôngo sha u vea na icombor ve msaanyol, shi ka ve nôngo kpaa u wan iko sha mbamaren vev mba ve lu beenyol hegen, mba ve kpa ka i kpe ve iyol u lun imôngo vea ônov mba ônov vev la.

5 Alaghga sha iaven ne ú ngu henen wer: ‘Ka shami, tsombor wam doom ishima, kpa ngu inja er ú i sember ôron kwagh shami ne ga. Or wam u ken ivese la vea mo se mba a ashighe a tom kposo kposo man ka i taver u se lun imôngo. Se mba hembe lamen sha mbamzeiyol mba kwagh u inyar.’ Shin ú kaa wer, ‘Ônov av man ônov mba ônov av mba ken gar ugen, man m nengen a ve mayange ga’? Een, sha ci u atôakaa a ashighe kpishi mba ve lu kimi la ka ve lu a kwagh u eren shami ga yô, uma u hen tsombor ka a lu vough er i doo u ma a lu la ga. Nahan kpa, mbagenev mba a tsombor u ken msaanyol. Nena? Kwaghmyer ngu ken msaanyol u hen tsomboroo? Ikyar i a na yô ka een. Kpa cii man a nenge sha kwaghmyer shon u a lu kimi la yô, doo u se na ikyar sha mpin u a lu u vesen yô.

 KANYI I LU TSOMBORO?

6. Ka amba a tsombor a nyi a time shami ken takerada ne?

6 Ken ityar Buter yô, icombor kpishi ka ter, ngô, man ônov. Mbamaren mba tamen vea fatyô u lun ken uya vev er ve fetyô la cii. Shin er ka i nôngo u ungwan hen anmgbianev mba ve lu ken ajiir a icaa nahan kpaa, m-nenge u nengen sha mban ka a lu kpeghee tseegh. Jighilii yô, ka imba tsombor i̱ se lu timen shami ken takerada ne je ne. Nahan cii kpaa, anza a tsombor agen nga ngeen seer a seer ken anyom a a sember karen ne—tsombor u lun a ormaren môm, tsombor u lun sha ikev i or u nan mareu ga la, man tsombor u mbamaren ve kera lu imôngo ga sha ci u ma ityôkyaa i môm shin igen yô.

7. Kanyi i lu gôgô tsomboro?

7 Ken aeren a akuraior agen yô gôgô tsombor ngu. Ken imba mlu ne, aluer i fatyô yô, ônov ka ve nengen sha mbamaren vev mbatamen, shi ve lu biishii a anmgbianev mba ken ica shi ve nengen sha a̱ ve kpaa. U tesen ikav yô, alaghga mba hen tsombor vea wase sha u suen, yesen, shi kimbin ônov mba anmgbianev vev mba kasev makeranta, kua mba nomso, shin anmgbianev mba ve gbe ica i hembe nahan je kpaa. Akaawan a a time shami ken ngeren ne kua gôgô icombor kpaa keregh.

MYOHOM KEN TSOMBOR

8, 9. Ka mbamzeiyol mba nyi ken ityar igenegh ve tese er tsombor ngu gemana?

8 Nyian tsombor ngu geman—vihi ôron tsô, ka sha gbenda u wasen ga. A fatyô u nengen a ikyav ken India, ken ape kwase ka nan lu hen tsombor u nom u nan shi nan eren tom hen ya sha atindi a anmgbianev mba nom u nan la. Nahan kpa, ainge yô, kera ka kwagh u he u kwase India nana̱ ker tom ken won u ya ga. Nahan cii kpaa ka i ver ishima er ve̱ eren ityom ve i hen ya la her tsô. Mpin u ka a due ken ityar kpishi yô er, Aluer i kar sha mbagenev ken tsombor yô, ka indi tom i nyi i doo u kwase u a lu eren tom ken won la nana̱ er hen ya?

 9 Ken ityar i vegher u sha Ityoughkitaregh yô, mlu u kangenaa ken gôgô tsombor ka ieren i tyôô i gbekeke. Nahan cii kpaa, mve u ieren i mlu u sha tseeneke u ken tar Buter kua myohom ma mbamzeiyol mba sha kwagh u inyar na yô, ieren i tyôô i gôgô tsombor la ngi hiden jime. Sha ci u nahan yô, ior kpishi, ka ve nenge iko i wan sha mba beenyol mba hen tsombor er ka ikyav a u ma ve nenge er ka tom ve shi ka ian i injaa la. Mbamaren mba beenyol mbagenev ka i er a ve daeng. Mimi je, ieren i daeng man mgbihi u gbihin mba beenyol la ngi ken ityar kpishi nyian.

10, 11. Ka mimi mba nyi ve tese er tsombor ngu geman ken ityar i Europa?

10 Ivaa paven ngi hemban lun wuee cii. Ken tar u Spain iyenge i mba paven ivaa yange i sa kwan yem 1 ken atô u ivaa 8 sha mhii u upue mbaanyomov mba masetyô ken derianyom u sha 20 ne—ngun ka zege mgem sha mlu u 1 ken atô u 100 ken anyom 25 tseegh a karen la. Britain, u ibaver i tese er ngu a ingegh i ivaa paven i hemban cii ken Europa la (i hen er 4 ken atô u ivese 10 yô ia gba), mgbough a iyenge i icombor i lun a ormaren môm la.

11 Ior kpishi ken tar u Germany mba undun tsombor u sha mlu u igbetar la jimin cii. Anyom a hii ken 1990 ne i nenge 35 sha ityough ki deri ken atô u iyaav mbi ken Germany cii ka uya mba lun a or môm tseegh man 31 sha ityough ki deri ngi a ior ihiar tseegh tsô. Ior i France kpaa mba kera eren ivaa yum ga, man mba ka vea er je kpaa ka ve pav í kwa kimbir kimbir shi ka hemban lun fefa a er ngise í luun la. Iyenge i mba ve soo u gban tsan imôngo tsô a mbamkange mba ivesegh shio la ngi hemban seer a seer. Aeren amba er angan nahan a fatyô u nengen a mi tar sha won cii.

12. Ka nena mbayev ka ve ya ican sha ci u mbamgem ken tsombor u ainge ne?

12 Ônov di ye? Ken United States man ityar igen kpishi, mba i mar ve ken won u ivese la mba hemban seer a seer, mbagen yô agumaior a a mar ve la yina anyom ikundu.  Mbayevkasev kpishi mba yinan anyom ikundu mar ônov imôngo a ior kposo kposo. Abaver a i zough a mi ken ityar wue wue yô pase er mbayev umiliôn imôngo mba lun a ya ga mba zenden gengee sha ugodobi; mbakpishiv mba yevese uya mba i nzughul a ve yô shin icombor i i kera fetyô u koson ve ga yô i ta ve kera.

13. Ka mbamzeiyol mba samber wuee mba nyi ka ve yange icombor u zuan a msaanyolo?

13 Een, tsombor ngu ken ican. U seer sha kwagh u i vande teren la yô, ihyembeato i agumaior, ifer i eren mbayev, ipila i hen atô u nom man kwase, angev mbu msôrov, kua mbamzeiyol mba vesen mbagenev yange icombor kpishi u zuan a msaanyol. Hen mbayev man mbaganden kpishi, tsombor gba ica a u lun ijiir i mmem.

14. (a) Sha mnenge u mbagenev yô, ka nyi akaa a ne atsan hen tsomboro? (b) Ka nena orfanatindi u ken derianyom u hiihii la yange pase tar u nyian nee, man kanyi kwagh m-iv u mkaanem nam mara a er sha uma u ken tsomboro?

14 Er nan tsombor ú lu ken icana? Mbagen kaa er kwagh u a ne ican i hen tsombor nyian yô ka mnyer u kasev ken tom buter u eren la. Mbagenev tese ave sha m-ban u aeren a dedoo nyian la. Man ka i na atôakaa agenegh kpaa. Nôngo u kuman je er anyom dubu uhar nahan ken jime, orfanatindi ugen u za iti tsung yô tsengakaan er mbamkighir kpishi vea tser tsombor, zum u a nger la er: “Ken ayange a masejime yô, ashighe a ican aa va. Gadia ior vea hingir mbawan ayol a ve iko tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima man mbahagher sha akaa man mbagengese iyol man mbaôron kwagh dang dang, man mbahemban mbamaren ve ato man mbalun a ishughun ga man mbalun wang ga, man mbalun a dooshima ga man mba ve soo u himen iyongo kpaa ga man mbaerenangereke man mbakôron ayol a ve tsaha ga man anomaior a bo man mba kwagh u dedoo a doo ve ga man mbapasen ior aker man mbawan uma ve iko ga man mbamoron ayol a ve man mba iember i iyolough i hembe doon ve a Aôndo la.” (2 Timoteu 3:1-4) Ka an nana nyiman  er mkaanem man ma ivin nyian ga? Ken tar u lun a mbamlu amba ne nahan, ka kwagh u kpiligh iyol er icombor kpishi i lu ken ican yôô?

KWAGHMYER U MSAANYOL HEN TSOMBOR

15-17. Ken takerada ne, kanyi kwagh i utaha a tese uwegh shami er ka i̱ i lu a kwaghmyer u van a msaanyol hen tsomboro?

15 Mba ne akaawan hanma vegher cii sha er a zua a msaanyol hen tsombor yô. Ken tar Buter yô, ityakerada man umagazin ngee mba nan ior akaawan sha er vea tese ayolave yô. Kwagh u zan iyol u a lu ker yô uumace mba ve ne akaawan ne ka ve gba anyiman ker ayolave, man kwaghwan u a hembe nyian la alaghga kpernan a nenge er a fatyô u yaren tom a mi ga.

16 Tsô, ka hana, se ver ashe sha u zuan a mkôôm u a fatyô u haren shami hen tsombor laa? Ka shami, ú ver ashe sha takerada u yange i nger i bee ken anyom 1,900 a karen la kpa? Shin ú hen wer takerada er ungun nahan ú ya tsegh je gande u ua lu a iwasena? Sha mimi yô, kwaghmyer u msaanyol u hen tsombor jim la a zua a mi ken imba ngeren la.

17 Ngeren shon la ka Bibilo. Akav a i zough a mi cii yô tese er, ka Aôndo jim yange na i nger i̱ ye. Se zua a mkaanem man ken Bibilo: “Gadia icighanruamabera cii ka Aôndo A ne i nger ye. Ngu a inja sha ityesen man sha mkôôm man sha myange man sha myese u ken perapera kpaa.” (2 Timoteu 3:16) Ken ngeren ne se taver we ishima ser nenge er Bibilo ia fatyô u wasen we “sha mkôôm” zum u ú lu nôngon a myohom man mbamzeiyol mba ve tser icombor nyian ne yô.

18. Er nan i lu ieren i sha kwaghfan u ngohol Bibilo er ka kwagh u sha utaha ken kwaghwan u ivese?

18 Aluer ka ú inja er u̱ hule kera wer Bibilo ia fatyô u wasen u nan icombor msaanyol ga yô, time ase sha kwagh ne: Un shon u yange na i nger Bibilo la ka un kpaa a lu Orhiin u mver u ivese ye. (Genese 2:18-25) Bibilo kaa er iti na ka Yehova. (Pasalmi 83:18) Un ka Orgban man  ‘Ter u hanma tsombor cii u lu zuan a iti her a na la.’ (Mbaefese 3:14, 15) Yehova nenge mlu u uma hen tsombor hii shighe u i gba orumace la je zan zan. A fa mbamzeiyol mba vea fatyô u van yô man a na akaawan á aa sôr ve yô. Hii sha igbetar je, mba ve yaren tom a atindi a Bibilo ken uma ve u hen tsombor yô ve zua a msaanyol.

19-21. Ka akaaeren a ainge a nyi a tese tahav mbu Bibilo mbu sôron mbamzeiyol ken ivese?

19 Ikav i tesen yô, kwase ya u ken Indonesia yange haan do kpoghuloo. Yange gbihi mbayev nav utar anyom kpishi shi zôhôn vea nom na hanma shighe. Tsô maa a hii u henen Bibilo. Tegh tegh tsô kwase la hii u nan jighjigh ken kwagh u Bibilo i ôr la. Zum u a yar tom sha kwaghwan u i̱ yô, a hingir kwase ya u lun a inja i dedoo. Uniôngon nav, mba ve har sha akaawan a Bibilo la, ve va a msaanyol hen tsombor na cii.

20 Kwase ya u ken tar u Spain kaa er: “Yange se er ivese inyom kar di môm tsô man se hii u lun a mbamzeiyol mba vesen.” Un vea nom na yange ve faan lumun sha kwagh môm ga, shi yange ve faan ôron kwagh ayolave ga saa zum u vea nyiman kwagh tseegh. Shin er yange ve zua a wan u kwase u lu iyev nahan kpaa, ve lumun hen atô ve er vea za pav mlu imôngo ve la hen atejir. Nahan kpa, cii man kwagh ne er yô, i taver ve ishima er ve̱ nenge ken Bibilo. Ve hen akaawan a i̱ sha ci u nomso man kasev mba ve er ivese la man ve yar tom shami. Ica gba ga je tsô, ve hii u ôron kwagh ayolave ken bem, man an tsombor ve u cuku la zua kangenaa hingir u lun ken msaanyol.

21 Bibilo i wasen ior mba beenyol kpaa. U tesen ikav yô, hen sha kwagh u nom man kwase mba ken tar u Japan ne. Nom la yange vihin ishima fefa shi ashighe agen yô a er ieren i sha ipila kpaa. Hiihii, ônov mba ior mban mba kasev hii u henen Bibilo, shin er mbamaren vev hendan a ve nahan kpaa. Tsô, nom la kpaa nyôr ker vea ônov nav mba kasev, kpa kwase na za hemen u vendan. Nahan cii kpaa, anyom nga karen yô, a kav kwagh u dedoo u atindi a Bibilo lu eren sha tsombor na la. Ônov nav mba kasev  lu wan un iko dedoo, man nom na kpaa gba ishima kurkur. Mbamgem mban ve na kwase la kpaa nenge ken Bibilo iyolna, man imba mgem u dedoo ne va sha na kpaa nahan vough. Ngôkwase ne kaa kwa kimbir kimbir er: “Yange se hingir mba ve er ivese jim jim yô.”

22, 23. Ka nena Bibilo ka i wase ior mba ken akuraior cii sha u ve̱ zua a msaanyol ken uma ve hen tsomboro?

22 Ior mban mba môm ken mbagenev kpishi mba ve hen kwaghmyer u msaanyol hen tsombor yô. Ve ngohol kwaghwan u Bibilo man ve yar tom a mi. Ka mimi, mba ken tar shon môm u ipila, ijimba, man myohom ma m-ban u inyar ma ker ú ne er hanmaor ugen nahan. U seer yô, ve yina, kpa mba zough a msaanyol ken iniôngon i ka ve nôngo u eren ishima i Orhiin u mser u tsombor la. Er Bibilo i̱ kaa nahan, ka Yehova Aôndo a “tese u kwagh u una lu u a inja yô, M hemen we sha gbenda u ú zenden sha mi la.”—Yesaia 48:17.

23 Shin er yange i nger Bibilo i kule ken anyom dubu uhar a karen la nahan kpaa, mimi je kwaghwan u i̱ ngu sha ian vough. U seer yô, yange i nger i̱ sha ci u ior cii. Bibilo ka takerada u ior i America shin u Abuter ga. “Ka sha or môm je man” Yehova “er akuraior cii ye,” man A fa mwe u iyol i uumace sha tar cii. (Aerenakaa 17:26) Atindi a Bibilo ka a yar tom sha hanmaor cii. Aluer ú yar tom a á yô, we kpaa ú va kav kwaghmyer u msaanyol u hen tsombor.