Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 4

‘Tahav mbu Yehova Vese’

‘Tahav mbu Yehova Vese’

1, 2. Ka nyi akaa Eliya vande nengen a mi ken uma naa, kpa ka akaa a kpilighyol a nyi yange nenge a mi sha Uwo u Horebi zum u a tema ken bar laa?

ELIYA vanden nengen a akaa a kpilighyol kera. Zum u za yer mape la kpa ugugôô vaan un a kwaghyan kwa har ken iyange. Shi a nenge ityegh ki mweegh man tumugh ku mkure bee ga zan zan ijen i gban kar been. Shi kwa gen u a er msen yô, a nenge usu sen sha abeen je kpaa. (1 Utor ityough 17, 18) Nahan kpa, mayange Eliya lu a̱ vande nengen a imbakwagh i ngin nahan ga.

2 Er tema hen zwa u bar sha Uwo u Horebi yô, a nenge a akaa a kpilighyol. Hiihii lu ahumbe. A shi nan kpa ahumbe la er ayôôso, hura kondo, gadia a va taver je iwo pav shi avande kpa hembe. Tsô maa tar tenger, inya bughur. Usu maa dondo. A̱ shi nan kpa mtsee u ahumbe a usu la yange una bende a Eliya kpee.—1 Utor 19:8-12.

“Nenge, TER va kar”

3. Ngise Eliya nenge a ikyav i tesen nyi ieren i Aôndo, man ka han se nenge a ikyav i tesen kwagh shon nee?

3 Akaa a Eliya nenge a mi wue wue ne cii lu inja i môm—á cii lu u tesen zege utaha u Yehova Aôndo a lu a mi la. Sha mimi yô, saa se nenge a ivande ve se kav ser Aôndo ngu a tahav ga. Mbu myer ga. Bibilo ôr se ér igbetar ngi a ikyav i tesen i̱ “agee a [Yehova] a tsôron man mlu Na u sha inja i Aôndo la.” (Mbaromanu 1:20) Time ase sha inyiar i Aôndo ka a nyiar fiagh fiagh shi a duran gbiaegh gbiaegh la, man mngerem ma ka ma senen sha avande ma va guusu shin inya la, man asan a ka a gba lun sha kwavaôndo kpuun la! Ú nengen a tahav mbu Aôndo ken ambaakaa la gaa? Nahan kpa, ka ior kpuaa tseegh ken tar u ainge ne ve kav tahav mbu Aôndo sha mimi ye. Mba ve gem ve veren ishima sha mbu je yô, ve hemba ndahar cii. Nahan kpa, aluer se fa kwagh u ieren i Aôndo ne yô, ia na se atôakyaa kpishi a kporom hen Yehova. Se lu timen sha tahav mbu Yehova mbu mbu hembe cii la ken vegher ungun ne.

 Ieren i Vesen i Yehova

4, 5. (a) Iti i Yehova zua sha tahav mbu a lu a mi la nena? (b) Er nan ve mtsough u Yehova a tsough nombua ér a lu ikyav i tesen tahav nav la i lu sha mi voughlo?

4 Tahav mbu Yehova zua a ma tahav mbu gen ga. Yeremia 10:6 kaa ér: “Ma or môm ngu er We nahan ga TERE! We U hemba cii, iti You kpaa ngi a agee hemba cii.” Ú nenge yô, i ter iti i Yehova sha kwagh u ageegh. Umbur wer, inja i iti ne yô ér “Gem Ne Kwagh Lu.” Kanyi ka i na Yehova a gema sha u hingir nyityô kwagh i̱ a soo ciilii? Kwagh môm yô ka agee. Sha mimi yô, tahav mbu Yehova á lu a mi u eren ishima na la mbu gande ôron. Imba agee la ka ieren na igen i vesen je la.

5 Er i lu u mayange je se fatyô u kaven agee a Yehova a lu a mi la cii ga yô, ka a yar tom a akav a tesen sha u wasen se. Er se vande nengen nahan, ka a yar tom a nombua sha u tilen sha ityough ki agee na la. (Esekiel 1:4-10) Kwagh la ngu sha inja je, gadia nombua u i koson un hen ya je kpa ka a lu indi kpegh ga shi a lu a ageegh kpaa. Nombua lu inyam i hemban agee i ior mba hen ningir u Iserael u sha ayange a i ngeren Bibilo la hemban nengen a mi yô. Kpa shi yange ve fa nombua ugen u hemba tan ihindi iyol a ngun yô—lu inja iyar igen, i̱ hegen i̱ tim kera la. (Yobu 39:9-12) Ngise Julius Caesar Tor u Roma ôr kwagh u iyar ne ér yange i kehe je i̱ war lun indi er nortar nahan. A nger ér, “ngi aa tahav kpen kpen, shi ngi aa ayem je zua ga.” Nenge imba er ú tile hen ape imba inyamtoho la i̱ lu ve, ú ndahar shi ú gba kwagh ga la sha wono!

6. Er nan ve i lu Yehova tswen i yer un ér “Uhembanagee”?

6 Kape ka a̱ tôô orumace u kaka ne a̱ kar sha Yehova, Aôndo u utaha la ve, nan gba kwagh ga je la. Hen a na yô, akuraior a lun aa tahav je kpa nga di tsô er ihundu i puer i̱ í hee sha iyôgh ki karen kwagh a mi nahan. (Yesaia 40:15) Yehova ngu er nyityô or u i gbe nan a gba nahan ga, tahav nav mbu a ikighir ga,  sha ci u ka un tseegh i yer un ér “Uhembanagee” ye. * (Mpase 15:3) “Tahav” mbu Yehova ‘taver,’ shi ‘agee na kpaa vese.’ (Yesaia 40:26) Ka un a lu imbor i tahav mbu been sha won mayange ga ye. Veren ashe ér una zua a agee mape gen ga, gadia ‘agee yô, ka Aôndo A lu a mi ye.’ (Pasalmi 62:11) Nahan kpa, Yehova eren tahav nav sha nyi gbenda?

Er Yehova A Eren Tahav Nav La

7. Icighan jijingi u Yehova kanyi, man ikyav i asember a ken zwa u yange i nger iti shon ken Bibilo hiihii la ér nyi?

7 Icighan jijingi dugh hen Yehova lugh lugh je a ikighir shio. Ka tahav mbu Aôndo mbu acivin je la. Jim je yô, Bibilo ôr kwagh u jijingi shon ken Genese 1:2 (NW ) ér ka “tahav mbu tomov” mbu Aôndo. Asemberatii a ken zwa Heberu man zwa Grika á i gem ér “jijingi” la, a fatyô u geman á sha ajiir agen ér, “ahumbe” shin “iôôn,” shin “ahumbe a taver.” Sha kwagh u mbapasen asemberatii ve er yô, inja i asember la ken zwa u yange i nger á ker hiihii la yô ka tahav mbu tomov mbu acivin mbu i nengen a mi ga yô. Er i nengen a ahumbe ga nahan, kape jijingi u Aôndo kpa se fatyô u nengen a mi sha ashe bong ga je la, kpa tom na yô ngu ilian ga, mba nengen a ú.

8. I yila jijingi u Aôndo sha injakwagh ken Bibilo ér nyi, man er nan ve akaa a i tee un í kar sha á la i lu sha mi voughloo?

8 Ityom i icighan jijingi u Aôndo a eren la i ngee je gande ôron. Yehova una fatyô u yaren tom a mi kuren nyityô kwagh u a we ishima u eren cii. Nahan, ka sha inja je i yer icighan jijingi u Aôndo ken Bibilo sha injakwagh ér, “ihôwe” na, shin “uwegh ku ageegh” shin “uwegh ku naregh” nagh ye. (Luka 11:20; Duteronomi 5:15; Pasalmi 8:3) Aôndo una fatyô u yaren tom a jijingi na kuren nyityô awashima cii—imba er u gban anar u hemban veghem sha won cii, shin u paven Zegemnger u Nyian, shin u nan Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la tahav mbu lamen ken ijô igenegh nahan, di vough er orumace kpa nana fatyô u eren akaa wue  wue sha ave a nan, akaa a taver man á i gbe u a er a mi sha ue kpaa nahan.

9. Tahav mbu Yehova mbura yem ar han je?

9 Shi Yehova tesen tahav nav sha ian na i a lu Tor u Hemban Cii la. I lu nahan ú gbidye kwar ú nenge er ú lu̱ a ior umiliôn imôngo, vea lu keghen a kegh u shiren we tom ve, a lu ú iyol vee? Ka imba utaha i̱ Yehova a lu a mi je la. Ngu a uumace mba shiren un tom. Ken Ruamabera yô, ashighe kpishi ka i tôô ve i kar sha ikyumutya. (Pasalmi 68:11; 110:3) Kpa aluer i tôô orumace i kar sha ortyom yô, a yina agee ica je. Yange ikyumutya i Ashiria i̱ va te num sha ior i Aôndo yô, ortyom môm tseegh wua mbautyaav 185,000 ken tugh môm! (2 Utor 19:35) Mbatyomov mba Aôndo ka “mbaageev” je.—Pasalmi 103:19, 20.

10. (a) Er nan ve i yer Uhembanagee ér Yehova u akum a sha? (b) Ka an nan hembe lun a agee cii ken akaa a Yehova a gbe laa?

10 Mbatyomov mba shaav mba ume? Profeti Daniel yange nenge mpase u sha mnenge u sha. A nenge a akaa a ken jijingi a i gbe á la tile sha ishigh ki ikyônough ki torough ki Yehova la, hemba ingyegh miliôn 100 yem zende zende, kpa ma kwagh ngu u tesen ér ka mbatyomov cica cii je yange nenge a ve la ga. (Daniel 7:10) Nahan alaghga mbatyomov ngee je kuma umiliôn uderi uderi. Sha ci u nahan yô mba yer Aôndo ér Yehova u akum a sha. Ititom ne pase ian na i sha utaha i a lu Orhemen u mbatyomov mba ageev akum akum la. A kohol akaa a ken jijingi a i gbe ne cica cii a wa sha ikyev i Wan na u ishima ishima, u á lu “Waniunda ken akaa a i gbe a cii” la. (Mbakolose 1:15) Er Yesu a lu ortyom u sha u tamen—a lu hemen mbatyomov cii, kua userafim man ucherubi kpaa yô—ka un a hembe lun a agee cii ken akaa a Yehova a gbe la ye.

11, 12. (a) Ka sha nyi igbenda mkaanem ma Aôndo ma tesen tahava? (b) Yesu er shiada sha kwagh u mngee u tahav mbu Yehova nena?

11 Shi Yehova ngu a gbenda ugen kpaa, ú a tesen tahav nav yô. Mbaheberu 4:12 kaa ér: “Mkaanem ma Aôndo ma uma je, ma tem gbilin ga.” I lu nahan ú ver ishima u kav er mkaanem ma Aôndo, shin loho u jijingi na a ne i nger, hegen ú lu ken Bibilo la ú lu a tahav vee? Mkaanem man ma a fatyô u taver se  shi maan jighjigh u nan wase shi wasen se u nyôôso mbamlu asev tsung kpaa. Ngise apostoli Paulu ta mba ve na jighjigh a na imôngo mbara icin sha kwagh u ior mba ve tum ityou ken aeren a ijimbagh la. Been yô a kaa ér: “Kape ne mbagenev kpaa ne vande lun la.” (1 Mbakorinte 6:9-11) Sha mimi yô, lu tahav mbu “mkaanem ma Aôndo” wase ve u geman ye.

12 Tahav mbu Yehova ngee je, shi gbenda u a yaren tom a mbu la kpa ngu gbe kpe ga je yô, ma kwagh môm kpa una fatyô u yangen awashima na ga. Yesu lu kaa ér: ‘Aôndo yô, fe akaa cii ityô.’ (Mateu 19:26) Yehova eren tahav nav sha nyi akaa?

Tahav Mbu Awashima u Aôndo A Kôôm Mbu La

13, 14. (a) Er nan ve se fatyô u kaan ser Yehova ka di ma imbor i utaha i i fe kwagh u mbu ga ze? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan Yehova a eren tahav nava?

13 Jijingi u Yehova hemba nyityô utaha u i nengen a mi cii; man Yehova gba ngun di tahav mbu i fe kwagh u mbu ga ze, shi gba ngun di imbor i utaha tsô ga. Un ka Aôndo jim u a we ikyo sha tahav nav doo doo yô. Nahan kpa, kanyi ka i̱ mgbegha un u eren tahav nava?

14 Er se va nenge nahan, Aôndo yaren tom aa tahav nav sha u eren kwagh shi timin kwagh shi kuran kwagh shi hiden sôron kwagh kpaa—u ngeen kwagh ga yô, yaren tom a tahav nav sha u eren nyityô kwagh i i zough sha mbaawashima nav mba vough mbara cii. (Yesaia 46:10) Ashighe agen yô, Yehova ka a yar tom a tahav nav sha u pasen avegher a vesen a mlu na man atindi na kpaa. Kpa u hemban cii yô, yaren tom aa tahav nav sha u eren kwagh u a we ishima la—ka u paan hementor na iyol shi tseghan icighanti na sha ikyev i Tartor u Mesiya la je la. Kwagh môm u una yange awashima ne je kpa ngu ga.

15. Yehova yaren tom a tahav nav sha u kuren awashima u nyi sha kwagh u mbacivir unu, man yange tese kwagh ne hen Eliya nena?

15 Shi Yehova yaren tom a tahav nav sha ci wase asange asange kpaa. Ver ase ishima sha kwagh u i nger ken 2 Kroniku 16:9 ne, ér: “Ashe a TER nga jingen sha akaa a sha won cii, sha u  Una pase agee Na hen mba asema a ve a lu jighelaa her a Na yô.” Kwagh u Eliya u se vande ôron kwagh sha mi la ka ikyav i tesen. Er nan ve Yehova yange tese un imba utaha i Aôndo i̱ cieryol ngira nahana? Ifer Torkwase Yesebel yange bum wener wuan na Eliya kpee á bunde ga. Profeti la maa gba toho gba yevese ér una war ishôm. Hingir un ken ishima feng, lu cian gighir gighir, shi iyol kpe un kpaa—lu un inja er tom u un er taveraa la cii ú saa ishe yô. Ka nahan ve Yehova yange umbur Eliya, or u ishima za un iyol ne tahav mbu Aôndo wanger wanger sha u surun un ishima ye. Ahumbe man tartenger man usu la cii, tese ér Un u a hembe agee sha won cii la lu vea Eliya. Tsô er Aôndo uhembangee je lu vea na nahan, lu u shi una za cia Yesebel sha ityôkyaa i nyi jimi?—1 Utor 19:1-12. *

16. Er nan ve aluer se time sha tahav mbu Yehova mbù mbú gande ôron la yô, ishima ia sur se?

16 Er hegen i lu shighe u Yehova u eren uivande ga nahan kpa, hii sha ayange a Eliya la je zan zan hegen, ngu a̱ gema kposo ga. (1 Mbakorinte 13:8) Nyian kpa kape i girim un iyol u eren tahav nav sha ci u mba un doo ve ishima je la. Sha mimi yô, ngu ken tar u ujijingi shaala tseng je, kpa a gba ica a vese ga. Tahav nav mbu a ikighir ga, nahan ijiir ia gba ica nan kpa ia yange un kwagh ga. Kpa, “TER ngu ikua ikua a mba ve yer Un cii.” (Pasalmi 145:18) Kwagen la profeti Daniel yila Yehova ér a̱ wase un, er lu eren msen zan a mi her ave ave lu a̱ kure ga la je maa ortyom va ande her a na! (Daniel 9:20-23) Ma kwagh je kpa ngu u una yange Yehova u wasen shi taver mba ve doo un ishima la ga.—Pasalmi 118:6.

Tahav Mbu Aôndo Mbura Na Yô, A Gande u Mgbôghom A Na Shinii?

17. Tahav mbu Yehova mbu te se mciem iyol sha nyi gbenda, kpa ka nyi imba mcie mbu te se iyol ga?

17 Ka u se cia Aôndo sha ci u tahav nav mbura shinii? A gba  u se na mlumun sha mpin ne ser een man ei. Een, sha ci u mbu na se ityôkyaa i vesen i lun a mcieaôndo u a lu mciem ma lun a mi sha na kua icivir i se vande timen sha mi asav asav ken ityough ki karen la. Bibilo pase se ér imba mcie la ka “mhii u kwaghfan je ra.” (Pasalmi 111:10) Nahan kpa shi se na mlumun ser ei, sha ci u tahav mbu Aôndo mbura mbú na se ma ityôkyaa i cian un gighir gighir shin palegh u kporom hen a na ga.

18. (a) Er nan ve ior kpishi ve ne mbautahav jighjigh ga? (b) Er nan ve se fe ser mayange tahav mbu Yehova mbu a fatyô u vihin un ga?

18 Orbuter u timen sha akaa a mbayiase, Orvesen Acton kaa ken inyom i 1887 ér: “Tahav mbú vihin or; man tahav mbù or lu a mi í gande di yô, mbu gem mbu saan nan a saa ishe kuaa.” Mkaanem nam man hingir kwagh u ior ve ôron keke yô, ityôkyaa yô alaghga ior kpishi nenge ér kwaghôron la ka u mimi. Ashighe kpishi uumace mba ve yen ne ka vea lu a tahav sha mbagenev yô, ve nzughul a ve, er tsegh ku uumace ku tese kwa kimbir kimbir nahan. (Orpasenkwagh 4:1; 8:9) Kwagh ne na yô, ior kpishi mba ne mba ve lu aa tahav jighjigh ga, ka ve palegh ve. Yehova gema ngu a tahav mbu hemban cii. Nahan mbu vihi un sha ma gbenda shinii? Mayange ga cii! Er se vande nengen nahan, un ka icighan je, una fatyô u lun a acôghor iyol cuku kpaa ga. Yehova ti ngu er nomso man kasev mba yinan mba ve lu aa tahav ken botar ne nahan ga. I gbe je ngu a̱ er tahav nav sha gbenda u bo ga, shi mayange una er nahan kpaa ga.

19, 20. (a) Yehova eren tahav nav mbu zough sha aeren na agenegh a nyi, man er nan ve kwagh ne a taver se ishima? (b) Ú tese ikyav i iyol kôron tsaha i Yehova nena, man er nan ve kwagh ne a doo ú we?

19 Umbur wer, ka tahav tseegh Yehova a lu a mi ga. Se mba a̱ hen kwagh u ijirôron na i sha mimi la ga, shin kwaghfan na man dooshima na kpaa ga. Kpa ka u se hen ser aeren a Yehova nga dugh ken igbar sha alô sha alô, nga nongo ga, inja er ka a er ieren i môm, una bee ve shi a er igenegh ga. Kpa, se gema se nenge ken ityouv mbi ken hemen la ser, hanma shighe cii Yehova eren tahav nav mbu zough sha ijirôron na i sha mimi  la vough, shi mbu zough sha kwaghfan na man dooshima na kpaa. Shi gbidye ase kwar sha ieren igen i Aôndo a lu a mi, kpa i fe zuan a i̱ ken mbahemenev mba taregh ga yô—ka iyol kôron tsaha je la.

20 Tôô ase wer ú zua a ikyôror mape, u nan lu a tahav tsung yô, nahan mciem gba ú iyol. Kpa ú mase kaven wer or la wa tswam ga. Or ti we iyol keghen a kegh u wasen ior, shi ka sasen un iyol u kuran ve sha tahav nav mbura kpaa, hemban cii yô, mba ve lu a orkuran ve ga, shi ve lu a mpe iyol kpaa ga la. Mayange eren tahav nav sha gbenda u bo ga. Ú nenge mbá vihin un iti a ityôkyaa shio, kpa a tenger ga, a kundu ishima her, ngu eren a ior doo doo her. Lan ú ishima tsô ú yem pinen a ishima you wer, luun mo mea lu a imba utaha ngira, man ior vea lu numben sha a mo nahan, ma m sur iyol her, ma m ker iyol yam tsaha nahan kpa? Ú va faan imba or la yô, a sar ú u kporom hen a nan ga he? Se hemba mban a ityôkyaa i injaa i kporom hen Yehova, uhembanagee la cii. Time ase sha mkaanem ma itinekwagh i ityough kin ki har sha mi la, ma kaa ér: ‘TER we ishima, tahav Nav vese.’ (Nahum 1:3) Yehova gbe karen fese tsô yaren tom a tahav nav sha gbenda u vihin ior iyol ga, sha mbaaferev je kpaa. Ngu ishima legh legh shi ngu a erdoo kpaa. Er i zer bamen un nahan je kpa, a ‘wa ishima’ her.—Pasalmi 78:37-41.

21. Er nan ve Yehova a kighir ior ér ve̱ er ishima na ga, man kwagh ne tese se nyi sha mlu naa?

 21 Shi hide nenge ase kwagh u iyol kôron tsaha i Yehova la sha gbenda ugenegh. Luun er wea lu aa tahav je, ikighir ia lu ga nahan, ú hen wer alaghga ashighe agenegh ma i sar ú u kighir ior wer ve̱ er akaa sha er ú soo la ga he? Yehova yô, er a lu aa tahav je i gande ôron nahan cii kpa, kighir ior ér ve̱ civir un ga. Er i lu u civir Aôndo tseegh i lu gbenda u zan ken uma u tsôron nahan kpa, Yehova kighir se ér saa se kar sha ú keng ga. Kpa, ka a gema a na hanma or icivir sha u den ér nana̱ tsua kwagh u nan soo la iyol i nan. Ka a ta icin sha akaabo a or a er kwagh sha inja ga ve aa tser nan la, shi a pase injar i or a er kwagh sha inja ve nana zua a mi la kpaa. Kpa kwagh u or nana tsua la jighilii yô, ka a de ér nan tsua iyol i nan. (Duteronomi 30:19, 20) Kwagh gba a gba Yehova sha icivir i civir un sha mkighir la ga kuaa je, shi u civir un sha mcie u cian gighir gighir sha ci u tahav nav mbù mbú te ihindi iyol la kpa, a soo ga. Ka mba vea civir un a ishima ve, sha dooshima la, a keren ye.—2 Mbakorinte 9:7.

22, 23. (a) Kanyi i̱ tese ér ka i doo Yehova u nan mbagenev tahava? (b) Kanyi se lu timen sha mi ken ityough ki dondon kin?

22 De se time sha ityôkyaa i masetyô i í ne ve i gbe u se lu cian Aôndo Uhembanagee gighir gighir ga yô. Uumace mba lun aa tahav ka ve cian u panden tahav nan mbagenev. Kpa Yehova yô, ka i doo un kpishi u nan mbacivir un mba ve te ikyaa a na la tahav. Gem tahav we mbagenev sha ikyev kpishi, amba er Wan na nahan. (Mateu 28:18) Shi Yehova ne mbacivir un tahav sha gbenda ugen kpaa. Bibilo pase ér: “We TER, U kuma ivesen man agee man iengem man mhembe man icivir, akaa a Sha man a shin tar cii ka a Ou; . . . Sha uwegh Ough yô, agee nga kua tahav kpaa; ka sha uwegh Ough á civir man á taver akaa cii ye.”—1 Kroniku 29:11, 12.

23 Sha kpôô yô, doo Yehova u nan we agee. “Agee a hemban la” je kpa ne mba ve soo u civir un yô. (2 Mbakorinte 4:7) Sar ú u kporom hen Aôndo u ageegh, u a yaren tom a tahav nav sha igbenda i injaa i vough ne ga he? Ityough ki dondon kin kia ôr se kwagh u gbenda u Yehova a yaren tom a tahav nav sha u gban akaa la.

^ par. 6 Ishemberti i ken zwa Grika i̱ í gem ér “Uhembanagee” la, inja na jighilii yô ér “Tor sha Ior Cii; Un u A Hembe Agee Cii La.”

^ par. 15 I nger ken Bibilo ér ‘TER lu ken ahumbe ga, lu ken tartenger la ga, shi lu ken usu ga.’ Mbacivir Yehova mba keren un ken tahav mbu igbetar, er mbacivir mbaaôndo mba ahiriv mba akaa a igbetar mbara ve eren nahan ga. A gande u una lu ken atô u nyityô kwagh i a gbe yô.—1 Utor 8:27.