Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 16

Zenden vea Aôndo sha u “Eren Kwagh u Mimi”

Zenden vea Aôndo sha u “Eren Kwagh u Mimi”

1-3. (a) Er nan ve i lu u mayange je se hungur a Yehova ga? (b) Orpaan wase u lun a dooshima ne ngu keren nyi her avese?

TÔÔ wer u ngu shin tso, man ngu u urun. U gema vegher ne u kenger kpuunuu, vegher la kpa nahan, gbenda ngu u u war ga, u hundu ase ishima wer kwagh kese u je ve yô, maa orgen va ande her, nan war u. Or la maa nan tôô ú nan kar a mi hen tso la kera nan za ver ú pe gen, nan kaa a we ér: “U war ve, hegen kwagh a kera er u ga,” tsô ú shir ishima foo! Kwagh u or la nan er a we la a tsa sha won kpa una hungur we ga, shin ka nahan ga? Sha kpôô yô ú fa je wer luun er ka nan ga yô, ma ú lu her uma ga.

2 Kwagh u se ôr heen ne pande tese ikyav i kwagh u Yehova a er avese yô. Sha mimi yô ka u mayange se hungur a na sha won ga. Gadia a na se ipaan, nahan se osough sha ikyev i isholibo man ku kera, se war. Ishima gba se shimi, gadia se fa dedoo ser aluer se za hemen u nan nagh ku injaagh kun jighjigh yô, a de se asorabo ase, shi kwagh kpa una kera nzughul sha mlu wase u ken hemen la ga. (1 Yohane 1:7; 4:9) Er se vande nengen ken Ityough ki sha 14 kira nahan, ipaan ka gbenda u hemban cii u Yehova a tese se dooshima na kua ijirôron na i mimi yô. Nahan se er di nena sha kwagh u a er avese nee?

3 Ka a inja u se time sha kwagh u Orpaan se u lun a dooshima ne a keren her avese yô. Yehova ôr kwagh sha ikyev i profeti Mika, ér: “Yô, A tese u, kwagh u dedoo, we or; tsô ka nyi TER A keren her a we, saa u eren kwagh u mimi man u soon u zungwen mhôônom, man u hiden a iyol ijime er u zenden vea Aôndo wou la gaa?” (Mika 6:8) Aluer u ver ishima u nenge yô, m-er u̱ se “eren kwagh u mimi” la ka môm ken akaa a Yehova a lu keren her avese yô. Se er kwagh ne nena?

 Dondo “Perapera u Mimi”

4. Er nan ve se fe ser Yehova ver ishima ér se̱ dondon atindi na a perapera laa?

4 Yehova ver ishima ér se̱ dondon atindi a un we a tesen kwagh u shami man u bo la. Atindi a Aôndo nga vough shi ka a perapera kpaa, nahan aluer se dondo a yô, a lu ijirôron i mimi man perapera je se lu dondon ye. Yesaia 1:17 kaa ér: “Hen nen u eren kwagh u dedoo; ker nen kwagh u jighilii.” Mkaanem ma Aôndo taver se ishima ér se̱ ‘ker perapera.’ (Sefania 2:3) Shi ma za hemen ma taver se ishima kpaa nahan ér: “Haa nen orhe iyol u i gbe un sha inja i Aôndo ken perapera u mimi” la. (Mbaefese 4:24) Nahan perapera u mimi shin ijirôron i mimi ngi a ipila man hôngor man ijimba eren ker ga, gadia akaa ne cii ka akaa a dang, a gbilinigh tsô.—Pasalmi 11:5; Mbaefese 5:3-5.

5, 6. (a) Er nan ve u nyôôso ayol ase dondon atindi a Yehova i lu se ikyáv ga? (b) Bibilo tese er u dondon perapera ka kwagh u se zer eren gbem nena?

5 Ka se kwagh u ican u dondon atindi a Yehova a perapera la? Ei. Or u ishima i nan i sôsom a Yehova yô, atindiakaa a a we la nga lu nan ikyáv ga. Er Aôndo wase a doo se ishima, shi se fe imba Aôndo u a lu la kpaa yô, doo se u eren kwagh sha gbenda u a doo un yô. (1 Yohane 5:3) Umbur wer “perapera doo” Yehova ishima. (Pasalmi 11:7) Aluer ka u se kav ijirôron i Aôndo shin perapera na la sha mimi yô, a gba kpee u kwagh u a doo Yehova ishima yô, se kpa una doo se ishima, shi kwagh u Yehova a ker un ihyom yô, se kpaa se kôr un ihyom di nahan vough.—Pasalmi 97:10.

6 Taver kpishi u uumace mba ve yen ne ve̱ dondo perapera ityô. Nahan saa se dugh tseor kera kua aeren a na a isholibo la kpaa cii, se gema se haa orhe iyol. Bibilo kaa ér orhe la í “sôr un hegh” sha kwaghfan u sha inja. (Mbakolose 3:9, 10) Mkaanem ma i kaa er i “sôr un hegh,” shin mba sôron un hegh la tese ér u haan orhe iyol ka kwagh u zeren eren gbem, ka kwagh u i gbe u se kundu ishima zulee keng ve se kôr cio u eren yô. Ka sea nôngo ser se er kwagh u a lu u vough nan nan kpa, isholibo i i mar se ker ne ka i na se gbeev ashighe agen sha mhen shin ken mkaan shin sha ieren kpaa.—Mbaromanu 7:14-20; Yakobu 3:2.

7. Doo u se nenge iniôngon i̱ se lu nôngon ser se dondo perapera ityô, kpa i lu taver se la nena?

 7 Aluer se mba nôngon ser se dondo perapera kpa se va kema nguhar kera yô, doo u se nenge kwagh la nena? Sha mimi yô doo u se tôô isholibo i vesen ser ka ankwagh u kiriki ga. Nahan cii kpa, ka u mayange se yina ishima ga, mayange se tôô ser mbamyen asev mbara na yô se yina u civir Yehova ga. Aôndo wase u a mgbough a mhôônom ma zungwen ne sôr ian ver i una hide a mba ve gem asema sha mimi la hen a na yô. Nenge ase mkaanem ma taver se ishima ma apostoli Yohane man, á kaa ér: “Akaa ne m ngu ngeren ne a sha u de kera eren nen isholibo ga yô.” Shi á za hemen á kaa sha mimi nahan wener: “Aluer anti or nana er isholibo kpaa [gadia se ya dyako u myen je], se mba a Orwasen hen Ter, Yesu Kristu.” (1 Yohane 2:1) Sha mimi yô, Yehova tindi Yesu sha u a na naagh ku paan se sha er se fatyô u civir Yehova er a soo nahan, shin er se lu ken isholibo nahan je kpaa. Kwagh ne na yô sar se u nôngon tsung eren ishima i Yehova ga he?

Loho u Dedoo man Ijirôron i Aôndo

8, 9. Loho u dedoo u i lu yôôn ne tese ijirôron i mimi i Yehova nena?

8 Se fatyô u eren kwagh u mimi—jim je yô se fatyô u kaven mimi u Aôndo la—sha u pasen mbagenev loho u dedoo u Tartor u Aôndo la sha gbashima. Ijirôron i Yehova zua sha loho u dedoo nena?

9 Yehova una gba van a mkur u botar ne ga, saa una vande tan ior icin hiihii ve. Yesu lu ôron kwaghôron u profeti sha kwagh u una za hemen sha ayange a masetyô ne yô, á kaa ér: “Á vande ôron akuraior cii Loho u Dedoo ne keng.” (Marku 13:10; Mateu 24:3) Ishember i̱ á kaa ér á “vande” la i̱ tese ér akaa agen kpa aa dondo sha tom shon u pasen kwagh ne. Akaa shon yô ka zegecan u yange tsengapasen ér una va, una tim mbaaferev cii shi una bugh gbenda sha ci u tar u he u perapera la. (Mateu 24:14, 21, 22) Sha kpôô yô, or môm je kpa nana fatyô u kaan ér Yehova ôr mbaaferev ijir sha ifer ga. Gadia a tindi mbatomov nav mba tan ior icin ningir, nahan ka ian je a ne ve gbanger gbanger ér ve̱ nyôôso igbenda ve sha er vea war je ne.—Yona 3:1-10.

Ka se tese ijirôron i mimi i Aôndo zum ka sea pasen mbagenev loho u dedoo, sea sangen a sange ga yô

10, 11. Ci u se lu a mi ken mpase u loho u dedoo ne tese ér se mba a ieren i ijirôron i mimi i Aôndo la nena?

 10 Loho u dedoo u se pasen ne tese ér se mba a ieren i ijirôron i mimi i Aôndo la ken avese nena? Hiihii yô, doo u se er kwagh u se fetyô u eren cii sha u wasen mbagenev sha er ve kpa vea zua a myom yô. Hide gbidye ase kwar sha ikyav i kwagh i í yem u í dugh ú shin tso u urun kera la. Shighe u í dugh u í we shin tso ugen sha u waren we la, we kpa a sar u u ma u wase mba ve lu shin mnger her la. Kape se kpa i lu hange hange u se wase mba ve lu nôngon shin “mngerem” ma botar ne her mbara je la. Se fa dedoo er ior kpishi ve vende loho wase ne yô. Kpa, er Yehova a lu wan ishima a ve her di tsô yô, se kpa gba u se pasen ve kwagh sha er vea “gema asema,” nahan vea lu sha ian i va waren yô.—2 Peteru 3:9.

11 Er se lu pasen hanma or cii loho u dedoo, se lu tangen a tange ga nahan, se mba eren kwagh u mimi sha gbenda ugen u vesen je: Se mba tesen ser se mba sangen a sange ga. Umbur wer, “Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.” (Aerenakaa 10:34, 35) Aluer ka u se dondo ijirôron Na i mimi la yô, a gba u se de u sangen a sange ior sha dooshima. Kpa, se pase ior cii loho u dedoo, vea lu mba ken nyityô tar shin vea lu akpamaior shin vea lu sha kwarkyaa ga kpaa, shi vea lu mbainyarev shin atsanaior kpaa se pase ve loho u dedoo. Ka nahan ve se na hanma or cii ian i ungwan loho u dedoo shi eren kwagh sha u kpaa ye.—Mbaromanu 10:11-13.

Er Sé Eren Kwagh a Mbagenev La

12, 13. (a) Er nan ve i doo u se gba nan mbagenev ibo gagh ga? (b) Kwagh u Yesu kaa ér “de gbe nan nen or ibo gagh ga” shi “de gbe kuren kwagh u or dang ga” la, inja na ér nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

12 Shi se fatyô u kaven Yehova sha u eren kwagh a ior sha mimi er un kpa a eren a ve nahan. U ôron mbagenev ijir ka kwagh u taver ga cii, shi kape u puun mbagenev shi hunan kwagh u ve soo u eren kpa i taver ga je la. Kpa ka an wase je nana soo ér Yehova a gba nan mker vindi vindi sha u fan kwagh u nan we ken ishima la kua mbamyen mba nanev a mhôônom ma zungwen shio?  Kape Yehova a eren kwagh a vese la ga. Orpasalmi ngise kaa er: “TERE, aluer Wea we aferakaa iko yô, ka an ma nan til sha, Tere?” (Pasalmi 130:3) Er Aôndo wase u mimi man u mhôôn a haren sha asorabo ase ga nahan, doo se kpen kpen ga he? (Pasalmi 103:8-10) Nahan, se di yô doo u se eren a mbagenev nena?

13 Aluer se fa gbenda u Aôndo a er ijir sha mhôôn la yô, se kera torough a torough u nan mbagenev ibo sha akaa a kwagh wase a lu sha mi ga, shin a gbe ma kwagh kpaa ga la ga. Yesu yange ta icin ken Ityesen na i sha Uwo la wener: “De gbe nan nen or ibo gagh ga, er ne kpaa á na ne ibo gagh ga yô.” (Mateu 7:1) Sha mnger u Luka yô, Yesu shi seer wener: “De gbe kuren kwagh u or dang ga, nahan ne kpaa á kera kure kwagh wen dang ga.” * (Luka 6:37) Yesu yange tese wener un kav er uumace mba ve yen ne ve ngôôr nan or ibo ga yô. Nahan mkaanem nam man wase mba ve lu ungwan a na mbara u fan ér gba u anti or u nan ne mbagenev ibo sha kwagh fele cii, nana de imba ieren la kpum kpum yô.

14. Ka atôakyaa a nyi nahan a ne ve i doo u se de ieren i ‘gban nan or ibo’ tsô laa?

14 Er nan ve i gbe u se de ieren i ‘gban nan or ibo’ tsô laa? Hiihii yô, tahav asev yina. Orhenen Yakobu umbur se kwagh ne nahan wener: “Un u a A we atindi, man shi Un u A lu Orjir ngu môm tsô”—ka Yehova. Yakobu maa pine kpôghôô nahan wener: “U ngu di nyi ve u gbe nan or u nan we ndor a we la ibo tsôô?” (Yakobu 4:12; Mbaromanu 14:1-4) Heela tseegh ga, mlu wase u ken isholibo ne una na yô ashighe agen se na or u ishôô ibo fese je a ngôôr ga cii. Akaa kpishi aa na se kera nenge ior mbagenev sha inja ga. Amba akaa er ihyom i kôron ior mba zwa ugen shin kwagh u orgen nan er a vese sha inja iwa, shin iyuhwe shin mnenge u se nengen ayol a ase ser se mba perapera yum la kpaa. Shi se yina sha igbenda igen kpaa, nahan aluer se time sha akaa ne yô, aa yange se u gban puun mbagenev fese la. Se fatyô u fan kwagh u ior  ve lu a mi ken asema ve ga; shi se fatyô u fan mlu u hanma or vindi vindi kpaa ga. Nahan, se mba nyi ve se gbaa karen karen tsô henen kwaghbo sha mba ve ne jighjigh a vese imôngo, shin puun iniôngon i ve lu nôngon u civir Aôndo laa? Aluer se dondo ikyav i Yehova a ver la, se de u haren ishima sha mbamshi mba anmgbianev asev mba nomso man mba kasev, kwagh hemba gban se sha kwagh u injaa u ve eren la yô, nahan a doo je a gande!

15. Ka mkaanem ma nyi man ieren i nyi nahan i lu hen atô u mbacivir Aôndo ga kuaa je, man ka sha ci u nyi?

15 Hide sha mba hen tsombor wase di ye? Kwagh ka a er i vihi yô, hen ya u or, ape ma i lu ijiir i zuan a bem man mmem la, ka her je i hembe nan ior ibo i nyoon iyol cii ye. Noov mba vihin tu kua kasev mba vihin tu shin mbamaren ka ve zer zôhôn a mba hen tsombor ve kpii, shin gbidyen ve je kpaa. Kpa mbacivir Aôndo yô mba kaan mbagenev akaa shin mba we ve asôngo er i vihi ve ga, shi mba nzughul a ve kpaa ga. (Mbaefese 4:29, 31; 5:33; 6:4)  Hen ya kpa gba u se dondo icintan i Yesu a te er “de gbe nan nen or ibo gagh ga” shi “de gbe kuren kwagh u or dang ga” la. Umbur wer aluer ka u se eren kwagh sha mimi yô, se eren kwagh a mbagenev er Yehova kpa a eren a vese nahan. Man mayange je Aôndo wase eren kwagh a vese sha tswam ga, shin sha ifer kpaa ga. Kpa, “mhôônom ma ker Ter man shi zungu mhôônom kpaa.” (Yakobu 5:11) A ver se ikyav i se dondo i doon kpen kpen!

Mbatamen mba Eren tom “sha Mimi”

16, 17. (a) Yehova ver ishima er mbatamen ve eren nyi? (b) Aluer orisholibo nan venda u geman ishima sha mimi yô, kanyi kwagh i gbe u a er a nanaa, man ka sha ci u nyi?

16 Ka hange hange u se cii se eren kwagh sha mimi, kpa hemban je yô ka mbatamen mba ken tiônnongo u Kristu. Ver ase ishima sha kwaghôron u profeti u i nger ken Yesaia, sha kwagh u “atiator,” shin mbatamen mban ne. I kaa er: “Nenge, tor ugen una tema tor sha perapera, atiator kpaa aa kura tar sha ijirôron i mimi.” (Yesaia 32:1) Man kape i lu je la, Yehova ver ishima er mbatamen ve eren tom ve sha mimi. Ve a er kwagh ne nena?

17 Ior mba ve vie ken jijingi tsema tsema mban ve fa dedoo ér, aluer ka u vea ôr ijir sha mimi, shin vea er perapera yô, saa vea ese tiônnongo ker una lu wang keng. Ashighe agen or ka nan er isholibo i vesen nahan i gba u mbatamen vea ôr nan ijir. Ka vea ôron imba ijir ne yô, ve umbur ér aluer ma ityôkyaa ngi i zungwen or u ve lu ôron nan ijir la mhôônom yô, vea zungwe nan vough er ijirôron i mimi i Aôndo la kpa ka i na a er nahan. Sha nahan yô ka ve wase orisholibo la, sha er nana gema ishima yô. Kpa, aluer i nôngo er a wase orisholibo la nan kpa, nan soo u geman ishima sha mimi ga ye? Mkaanem ma Yehova ôr kwagh vough, kaa er: “Dugh nen iferor la ken a ven kera.” Inja na yô ka u i zenda imba or la ken tiônnongo kera. (1 Mbakorinte 5:11-13; 2 Yohane 9-11) Ka a gba u mbatamen vea er kwagh nahan yô, ka i vihi ve kpishi, kpa ve kav ér gba u vea er nahan kpee aluer ka u vea kura tiônnongo a̱ lu wang sha ieren man ken jijingi kpaa yô. Kwagh ka una lu nahan je kpa, ve lu a ishimaverenkeghen er yange a tsa orisholibo la nana tile a ishima shimi, nahan nana hide hen tiônnongo.—Luka 15:17, 18.

18. Mbatamen ka vea waan or kwagh ken Bibilo yô, ka nyi kwagh ka ve umburu?

 18 Shi u eren kwagh u mimi wa u wan or kwagh ken Bibilo shighe u i gbe u a er nahan yô. U ngu wer mbatamen mba keren a ker ér vea zua a mbamshi sha iyol i mbagenev ga. Shi mba sasen a sase kôôm or kpaa ga. Kpa, alaghga mbatamen vea kohol or u nan ne jighjigh a vese imôngo a “gbev mbu nôngon ave” kpa nan yô nana lu a fa ga. Nahan aluer mbatamen umbur ér ijirôron i Aôndo ngi eren kwagh sha tu vihin ga, shi kwagh ker i iyol yô, vea nôngo vea ‘kôôm imbaor la sha ishima i legh legh.’ (Mbagalatia 6:1) Nahan mayange mbatamen vea zôhô a or u nan nenge gbev la ga, vea ôr kwagh a nan sha tswam kpaa ga. Kpa, aluer i wa or kwagh sha dooshima yô, ishima ia hemba taver nan u ungwan kwaghwan la. Ka a gba u mbatamen vea venda kwagh a ôr wanger wanger vea vihi ishigh sha—vea pase nan gbar gbar ér ieren i nan la ngi shami ga, ia va nan a kwaghbo je kpa—ve umbur ér or u nan ne jighjigh a ve imôngo, u nan nzughul angahar la nan ngu iyôngo i ken ikyumuile i Yehova her. * (Luka 15:7) Aluer mimi je ka dooshima a ne ve i lu wan or kwagh, shin i lu vendan kwagh a nan yô, a hemba heghem nan u ngohol mkôôm la.

19. Ka nyi akaa nahan ka i gba u mbatamen vea hemen gbenda sha mini, man ka nyi i gbe u vea dondo kpee sha u eren akaa nee?

19 Ashighe kpishi ka i gba u mbatamen vea hemen gbenda sha akaa a aa bende a mbagenev mba ve ne jighjigh a ve imôngo yô. U tesen ikyav yô, mbatamen ka ve tema imôngo sha ashighe ashighe, ve gbidye kwar ve nenge aluer anmgbianev mbagenev kpa kuma u a tsua ve ve hingir mbatamen shin udiakon yô. Mbatamen fa er i lu hange hange u vea sangen a sange ga yô. Ka ve dondo gbenda u Aôndo a tese er i tsuan ior la, ka i lu mbamhen vev ve dondo ga. Sha nahan yô ka ve er kwagh di er i we kwagh heen nahan vough, er de “gbe kuren kwagh sha mhange u i hange u  la tsô ga, de eren ma kwagh sha msange u sha dooshima kpaa ga.”—1 Timoteu 5:21.

20, 21. (a) Mbatamen mba nôngon er vea lu nyi, man ka sha ci u nyi? (b) Kanyi kwagh mbatamen vea er ve vea wase “mba ve yen ishima” laa?

20 Shi mbatamen mba eren kwagh sha mimi u Aôndo la sha igbenda igen kpaa. Yange Yesaia tsengankaan er mbatamen vea kura ikyumile “sha . . . mimi,” shi a kaa er: “Hanmô ve kpaa nana hingir er ijiir i yeren ahumbe nahan, man er ijiir i yeren uraahumbe yô, er uikuwanmbamngerev hen ikpoghonya nahan yô, er mure u zegevande u ken tar u vôron kpishi yô.” (Yesaia 32:1, 2) Nahan mbatamen ka ve nôngo tsung sha er vea sur mba ve civir vea ve imôngo la asema, shi vea va ve a mkunduyol kpaa yô.

21 Er mbamzeyol ve ngee nyian, ve ne ior kpishi ishimayinan yô, nahan gba u a taver ve asema. Ne mbatamen, ka nyi kwagh ne er sha u wasen mba “ve yen ishima” laa? (1 Mbatesalonika 5:14) Keghen nen ato a ve, zungwen nen ve mhôônom kpaa. (Yakobu 1:19)  Alaghga a sar ve u ôron or u ve ne nan jighjigh kwagh u a ne ve “ishima i nyian” la yô. (Anzaakaa 12:25) Nahan pase nen ve ve fa ér ve gba kwagh, mba a inja, shi ve doo ishima kpaa—ve fa dedoo ér ve doo Yehova ishima, shi anmgbianev vev mba nomso man mba kasev kpa kape ve doo ve ishima je la. (1 Peteru 1:22; 5:6, 7) Heela tseegh ga, ne fatyô u eren msen a ambaaior la imôngo kpaa. Zum u ka aa ungwa ortamen nana̱ er msen sha ci ve sha gbashima nahan, ka i kpe ve iyol ken ishima kpishi je. (Yakobu 5:14, 15) Mayange Aôndo u a er ijir sha mimi ne una hungur a iniôngon i ne nenge sha gbashima ner ne wase mba asema a yen ve la ga cii.

Mbatamen ka ve dondo ijirôron i mimi i Yehova la zum u ve taver mba ishima i yen ve la asema yô

22. Ka sha nyi igbenda nahan se dondo ijirôron i mimi i Yehova laa, man kanyi ia va kere?

22 Sha mimi yô se fatyô u seer kporom hen Yehova sha u kaven ijirôron na i mimi la! Se lu kaven Aôndo aluer se mba dondon atindi na a perapera, shi se mba za pasen mbagenev loho u dedoo u waren uuma ne shi se hemba haren ishima sha akaa a dedoo a mbagenev ve eren la, se mba keren ibo ve ga yô. Ne mbatamen, hanma shighe u ne kor tiônnongo sha u a̱ lu wang shin ne we or kwagh ken Ruamabera sha u maan nan a maa, shin ne er ijir sha inja, ne sange a sange ga, shin ne taver mba ishima i yen ve la asema cii yô, ne mba kaven ijirôron i mimi i Aôndo la. Aluer Yehova ta ashe shaala nenge er ior nav ve lu nôngon kpoghuloo ér vea “eren kwagh u mimi” er ve lu zenden vea Aôndo ve nahan, a doo un kpen kpen!

^ par. 13 Mbagenev gema asember ne ér “de ne or ibo ga” shi “de er or ijir ga.” Imba mgem la tese ér se “de hiin u nan or ibo tsô kpaa ga” shi se “de hiin u ôron or ijir tsô kpaa ga.” Kpa asember a vendan kwagh a mba ngeren Bibilo ve nger heen ne ka aa vendan kwagh u a lu eren zan ave yô. Nahan ijiir ne ngi ôron kwagh u or nan lu eren zan a mi ave, u i gbe u nana de u eren yô.

^ par. 18 Bibilo kaa ken 2 Timoteu 4:2 er gba kpee u ashighe agen mbatamen vea ‘kôôm, vea yange, shi vea wan kwagh’ kpaa. Ishember i ken zwa Grika i i gem er “waan kwagh” (pa·ra·ka·leʹo) la, shi a fatyô u pasen i kpaa er ka “u taver or ishima.” Ishember igen i ken zwa Grika i i ze er ingin nahan yô ka pa·raʹkle·tos, ingin di inja na yô ka orwasen u nan paan orgen ityough ken atejir yô. Nahan aluer mbatamen venda kwagh a or taver taver je kpa, gba u vea wase a wase or u i gbe u a sue nan ken jijingi la.