Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 14

Yehova Na “Ipaan sha ci u Ior Kpishi”

Yehova Na “Ipaan sha ci u Ior Kpishi”

1, 2. Bibilo pase mlu u uumace nena, man kanyi kwagh tseegh i̱ lu hua u karen warene?

APOSTOLI PAULU pase er mlu wase a ker kunya kpishi yô. A kaa wener: “Akaa a i gbe a sha won cii la nga kinen imôngo nga toghor zan zan hegen.” (Mbaromanu 8:22) Sha mnenge u orumace yô, ma kwagh je kpa ngu u eren sha ican i se lu yan kua mlu u se lu ken isholibo, se lu kpen kpaa ne ga. Kpa Yehova ti yô yina un iyol er í yen orumace nahan ga. (Numeri 23:19) Aôndo u perapera ne na se kwagh u una due a vese ken ican ne kera yô. Mba yer kwagh shon ér ipaan.

2 Ipaan ka iyua i hemban cii i̱ Yehova a ne uumace yô. Ka i i ne ve i hingir u a fatyô u yiman se sha ikyev i isholibo man ku ye. (Mbaefese 1:7) Ka ipaan shon kpaa í lu imaagh ki ishimaverenkeghen i se va zua a uma u tsôron ye, a̱ lu sha shin a̱ lu ken paradiso shin tar kpaa. (Luka 23:43; Yohane 3:16; 1 Peteru 1:4) Kpa ipaan ne jim yô, kanyi? Í tese se ijirôron i sha mimi i Yehova i i hembe cii la nena?

Er Yange i Hii Ve Kwagh Gba sha Ipaan Yô

3. (a) Yange hii nan ve ipaan hingir kwagh u hange hangee? (b) Er nan ve yange Aôndo gba panden mtsaha u kuugh u ver sha ci u tsombor u Adam la tsô ga?

3 Isholibo i Adam yange er la i na yô, hingir hange hange u a paa se. Er Adam hemba Aôndo ato yô, a ver ônov nav dyako u angev man ijungwen man mnyoon man ku. (Genese 2:17; Mbaromanu 8:20) Mayange lu u Aôndo una kpen mhôônom ma zungwen uumace tsô maa una pande mtsaha u kuugh u yange gba u a tsaha ve la ga. Yange una er nahan yô, ma per tindi u un iyol na wa la, ér: “Injar i isholibo i kimbin yô, ka ku.” (Mbaromanu 6:23) Heela tseegh ga, luun er Yehova iyol na yange una idyar atindi na a ôron ijir sha mimi la shin inya yô,  anzughul ma a ye tor tar sha won cii, ma kwagh môm kpa ma a kera lu sha tindi ga!

4, 5. (a) Satan yange vihi Aôndo iti nena, shi er nan ve Yehova nenge wener gba u una na mlumun sha akaa a i wa un iyol la kpeele? (b) Satan yange ôr kwagh sha iyol i mba ve civir Yehova sha mimi la ér nyi?

4 Er se vande nengen ken Ityough ki sha 12 kira nahan, ihyembeato i ken Eden la i̱ gba lun di ihyembeato tseegh tsô ga. Satan yange vihi iti i Aôndo i dedoo la. A gema a wa Yehova kwagh iyol ér ngu orhemen u vihin tu u a yangen akaa a a gbe á la u lun sha tseeneke u á yô. (Genese 3:1-5) Lu inja er Satan nzughul a awashima u Aôndo lu a mi ér tar ú iv a mbaperapera la nahan, shi kwagh u Satan er ne lu tesen ér Aôndo gbakera kpaa. (Genese 1:28; Yesaia 55:10, 11) Nahan luun er Yehova yange una ongo ato sha imbwase i̱ í kaa un ne yô, alaghga mbatyomov man uumace kpishi ma ve kera ne jighjigh a hemen na tsembelee ga.

5 Satan shi vihi mbacivir Yehova sha mimi mbara kpa iti, kaa ér mba civir Yehova sha ci u kwagh u vea zua a mi ayol a ve la tseegh. Man wener aluer i de kwagh hagher ve yô, mô ve môm tsô kpa nana za hemen u lun perapera sha ishigh ki Aôndo ga. (Yobu 1:9-11) Lu akaa ne hemba lun a vesen cii ye, lu ican i uumace lu ker la ga. Yehova nenge ér gba u una na mlumun sha akaa a Satan wa un iyol ne, man lu sha inja kpaa. Kpa, Aôndo una er nan ve, una kure akaa ne shi una war uumace kpaa asee?

Ipaan La—Ka Kwagh u A Kom Vough Yô

6. Ka nyi man nyi ishember ken Bibilo i̱ pase gbenda u Aôndo a ver sha u waren orumace laa?

6 Gbenda u Yehova kar sha mi u kuren ikyaa shon ne lu u sha mhôôn tsung, shi lu u sha perapera kpaa je kpilighyol—lu gbenda u orumace môm tsô kpa ma nan kôr cio u karen sha u kuren ikyaa ne ga yô. Kpa, u gema u taver ga je lan a lan ishima. Í yila gbenda ne ér iwom, shi í ôr kwagh u ú í kaa ér i yam se a yam gayô i hime se a na. (Daniel 9:24; Mbaheberu 2:17; 1 Mbakorinte 6:20; Mbakolose 1:20) Kpa ishember i̱ i̱ hembe pasen kwagh u yange er ne vough je yô, ka i̱ Yesu iyol na yange ôr  kwagh ter la. A kaa ér, ka er “Wan u or kpaa A ve, i lu sha u i̱ er Un tom ga, kpa sha u Un Una er mbagenev tom man Una na uma Na a̱ hingir ipaan [ken zwa Grika yô, ka ly ʹtron] sha ci u ior kpishi yô.”—Mateu 20:28.

7, 8. (a) Inja i ishember i “ipaan” la ken Ruamabera jim yô, ér nyi? (b) Ka sha nyi gbenda i gbe u injar i i kimbi sha u paan kwagh la ia kuma sha kwagh u i lu paan la voughlo?

7 Ipaan kanyi? Ishemberti shon i̱ ken zwa Grika ne i̱ due ken ishember i tesen ieren, man inja i i̱ yô ér “u saghen kwagh kera, shin u pasen kwagh tuhwan.” Yange a̱ ôron kwagh u inyaregh ki ka i kimbi sha u i̱ pase mbakwarev mba í ker ve kwar ken uitya la i̱ tuhwa yô, i ter ishember ne. Nahan u ngeen kwagh ga yô, a fatyô u pasen inja i ipaan ér ka kwagh u i kimbi sha u hiden paan kwagh ugen yô. Ken Ruamabera u ken zwa Heberu yô, i zua a ishember i “ipaan” (koʹpher) la ken ishember i pasen ieren, man inja i i̱ yô ér “u cirin kwagh.” Kwagh ne wase se u kaven ér u paan or la inja na yô ka u cirin asorabo a nan kpaa.

8 Takerada u pasen asemberakaa u í yer ér Theological Dictionary of the New Testament la kaa ér ishember (i̱ koʹpher) ne “hanma shighe yô ka i lu kwagh u a kom sha ugen vough,” shin kwagh u a hembe ugen u i tee i kar sha mi la ken inya ga yô. Ka nahan ve kwagh u ngise i cir sha areki u ikyuryan la í kor un lu di er areki la iyol na nahan ye. Kape u paan or shin cirin isholibo i nan kpa i lu je la, saa a kimbi injar i i kom sha kwagh u isholibo la i vihi la vough ve, una cir i ye. Ka nahan ve Aôndo wa Iserael tindi ne ye, ér: “Uma sha uma, ishe sha ishe, inyigh sha inyi, uwegh sha uwe, nguhar sha nguhar.”—Duteronomi 19:21.

9. Er nan ve mbaperapera yange ve naan nagh sha uile, man Yehova nengen iniav mbira nena?

9 Hii sha shighe u Abel je, mbaperapera hii u nan Aôndo nagh sha uile. Ve lu eren nahan sha u tesen ér ve fa er ve lu mbaasorabo, nahan i gbe u a paa ve yô, shi ityendezwa i Aôndo  er wener una na ve myom sha ikyev i “vor” na la kpa ve na i jighjigh. (Genese 3:15; 4:1-4; Levitiku 17:11; Mbaheberu 11:4) Yehova lumun a iniav mbira, kua mbacivir un mba ve na mbi la kpaa. Nahan cii kpa, iniav mbi nan sha uile mbira lu di ikyav i tesen tsô. Sha mimi yô ilev mbia fatyô u cirin asorabo a or ga, gadia ilev yina sha uumace. (Pasalmi 8:4-8) Ka nahan yô, Bibilo kaa ér: “Awambe a anomabua man ivo aa fatyô u tôôn asorabo kera je ga.” (Mbaheberu 10:1-4) Iniav mbira lu di mure tsô, shin lu ikyav i nagh ku ipaan jim jim ku a va na la.

‘Ipaa i Kuman Vough’

10. (a) Yange gba u orpaan la una kuma sha an voughloo, man lu sha ci u nyi? (b) Er nan ve nagh ku or môm tseegh kpa yange ku kumaa?

10 Apostoli Paulu kaa ér ka “ken Adam man ior cii ve lu kpen” ye. (1 Mbakorinte 15:22) Nahan gba u saa a lu or u lun er Adam nahan vough nana kpe ve, nana paa se ye—saa a lu orumace u vough kpee. (Mbaromanu 5:14) Ma kwagh ugen u i gbe a gba u a kom sha iaven la ga cii una kuma u kimbin injar la ga. Saa or u nan lu vough, ifan i kuugh i Adam la i ker nan ga tseegh, nana kuma u van a ‘ipaa i vough’—i i kom sha kwagh u Adam yange saa la vough ye. (1 Timoteu 2:6) A lu hange hange u tôôn uumace umiliôn imôngo nan nagh a mi sha ci u hanma or ken tsombor u Adam ga. Apostoli Paulu pase wener: ‘Isholibo nyôr shin tar sha or môm [Adam], man ku gema va sha ci u isholibo.’ (Mbaromanu 5:12) Shi, “er i lu sha or man ku u ve yô,” Aôndo kpa na uumace myom ‘di kpaa sha or je.’ (1 Mbakorinte 15:21) Inja nena?

“Ipaa sha ci u ior cii”

11. (a) Orpaan la una “kav mlu u kuugh sha ci u ior cii” inja nena? (b) Er nan ve lu u Adam man Ifa vea fatyô u zuan a mtsera ken ipaan la ga? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

11 Yehova sôr ian ver sha u or u vough a gema uma na a na nagh a mi a mkighir shio. Sha kwagh u i nger ken Mbaromanu 6:23 yô, “injar i isholibo i kimbin yô, ka ku.” Orpaan la una geman uma na una naan nagh a mi yô, una “kav mlu u kuugh sha ci u ior cii.” Inja na yô, una kimbi injar i isholibo i Adam la. (Mbaheberu 2:9; 2 Mbakorinte 5:21; 1 Peteru 2:24) Kwagh ne una kure akaa sha tindi sha gbenda u doon kpen kpen. Er  ipaan ne ia bunde ijirôron i kuugh i yange i ôr ônov mba Adam la yô, nahan ia tôndo tahav mbu isholibo i lu a mi mbu timin or la kpa kera shin amise je. *Mbaromanu 5:16.

12. Tese er injô i kimbin i môm tseegh kpa ia fatyô u van ior kpishi a mtsera yô.

12 U tesen ikyav yô: Tôô wer u ngu hen ijiir i ior mba her kpishi ve eren tom imôngo hen ijiir i i varen akaa yô. Mba kimbin we kua mba ve we ndor a we la kpa injar i dedoo sha tom wen, ne tema kundu kundu, kpe ne iyol kpaa. Yange igen sev mbu aven yô, maa i cir ijiir tom you la. Ér nena? Orvesen u nengen sha ijiir shon la ya inyaregh, nahan kômpeni la gba kpenga. Hegen we man mbagenev mba ne lu hen ningir môm la cii ne kera mba aa tom ga, nahan u kimbin anzô kpa taver. Ifer i or môm tseegh i na kasev enev man mbayev, kua mba ne lu ve a anzô la kpaa cii mba yan ican. An gbenda ngu je kpa? Een ngu! Ornyar ugen kaa ér una wase. A fa er kômpeni la u varen akaa a injaa yô. Shi mhôônom kôr un a mbatomov mba her mbara kua icombor ve kpaa cii. Nahan a kimbi injô i yange kômpeni shon lu a mi sha ityou la, maa i hide i bugh ijiir shon. Injô i môm i i kimbi la tseegh i na yô, pever mbatomov kpishi iyol, kua icombor ve, man mba mbatomov mbara ve lu ve a anzô la kpaa. Kape mkimbi u injô i Adam ya la kpa a ve a mbamtsera hen ior umiliôn umiliôn je la.

Ka An Nan Ne Ipaan Shono?

13, 14. (a) Yehova yange na ipaan sha ci u uumace nena? (b) Ka an yange i kimbi nan injar i í na sha u paan uumace laa, man er nan ve lu hange hange u a kimbi i kpeele?

13 Ka Yehova tseegh una fatyô u nan “Waniyôngo u . . . A tee isholibo i tar kera” la ye. (Yohane 1:29) Kpa Aôndo yange gba kenger di hanma ortyom u sha tsô, maa tindi nan ér nana va  yima uumace ga. Kpa, tindi lu Un shon u una kure imbwase i Satan lu kaan mbacivir Yehova la kwa môm vindi vindi yô. Mimi je, Yehova na nagh ku hemban sha won cii zum u a tindi Wan na u môm môm la, un iyol na je ôr kwagh sha Wan na ne, kaa wener ka “icuwan Wam u ishima i doom a Na yum yô.” (Yesaia 42:1) Wan u Aôndo ne kar a ishima “gema iyol Na hingir gbilin,” gbihi mlu u vande lun a mi sha la. (Mbafilipi 2:7) Yehova er ivande, kar a uma u waniunda na la shaala kua mlu u ieren i Wan na shon cii, va wa un ken iyav mbu iniunkwase Maria, ken tar u Mbayuda. (Luka 1:27, 35) Lu u a maren un, una hingir orumace yô, a yilan un ér Yesu. Kpa sha tindi yô, lu u a fatyô u yilan un ér Adam u masetyô, gadia lu di er Adam nahan vough. (1 Mbakorinte 15:45, 47) Ka nahan ve Yesu kuma u geman iyol na nan nagh a mi sha u i lu ipaan sha ci u uumace mbaasorabo la ye.

14 Lu u a kimbi ana injar i í ne sha u paan uumace laa? Pasalmi 49:7 kaa jighilii nahan ér ka “Aôndo” a kimbi un ye. Kpa kera ka Yehova yange sôr hanma kwagh ver sha ci u i na ipaan shon ga zee? Ka un, nahan kpa kwagh ne pande mluainja u ipaan la, hingir gbilinkwagh u gban eren tsô ga—u ngu wer ka gbilinkwagh inja er or dugh inyaregh ken ikpa i môm gema wa ken ikpa igen nahan ga. Doo u se fa ser ipaan ka ma kwagh u i ker sha uwe i ne kera ga, kpa ka kwagh u sha tindi. Er yange nyoon Yehova tsung kpa sôr ian ver sha u i na ipaan shon nahan, lu tesen ér un kor tindi na u ôron ijir sha mimi la hanma shighe cii.—Genese 22:7, 8, 11-13; Mbaheberu 11:17; Yakobu 1:17.

15. Er nan ve lu hange hange u Yesu una ya ican shi una kpe kpaa?

15 Ken wangernyom u inyom i 33 la, Yesu Kristu de i na un ican zan zan va mase kimbin ipaan la ye. A de ér i wa un kwagh iyol, i kôr un kpaa, shi i ôr un ijir i na un ibo, zan zan je yô i mase za manden un sha kon kpaa. Sha mimi yô lu hange hange u Yesu una ya imba ican ne kpeelee? Een lu hange hange, gadia lu kpee u a kure ikyaa i mtil sha mimi u mba ve civir Aôndo la keng. Kwagh ka a er yô, Aôndo yange de ér Herode a wua Yesu zum u lu wanikyundan la ga. (Mateu 2:13-18) Kpa  Yesu we ikyondo yô, kuma u una wa ishima a num u Satan lu tan sha na la vindi vindi, shi hen shighe ne kav akaa a yange na ve lu yan imba ican la kpaa wang. * Er i er Yesu imba ican i kpilighyol ne je kpa za hemen u lun ‘a ibo ga, shin acôghor a wan iyol kpaa ga, shi lu paleghaa a mbaasorabo’ kpaa yô, nahan a tese wang je ér Yehova ngu a mbacivir un mba ican ka ia tser ve nan kpa, ve tile sha jighjigh u nan ve her dông, ve tenger ga yô. (Mbaheberu 7:26) Kape i lu je ve, yange shighe mgbôghom u Yesu una kpe yô, a ngor imo, a kaa nahan ér: “Bee ve.”—Yohane 19:30.

Kure Tom Na u Paan Ior La

16, 17. (a) Yesu yange za hemen a tom na u van a mpaa la nena? (b) Er nan ve lu hange hange u Yesu una ‘ande sha ishigh ki Aôndo sha ci wasa’?

16 Shighe u Yesu na uma na la je kpa lu a kure tom na u paan ior la ga. Er Yesu kpe kera, ayange nga kar atar yô, Yehova maa nder un shin ku. (Aerenakaa 3:15; 10:40) Kwagh u kpilighyol u Yehova er ne, lu injar je kimbi Wan na sha tomshiren na u sha mimi la ye, shi kwagh ne na un ian i kuren tom na u paan ior u lu eren sha ian i Pristi u Tamen u Aôndo la kpaa. (Mbaromanu 1:4; 1 Mbakorinte 15:3-8) Apostoli Paulu pase nahan wener: “Kristu yô, va due ken igbar, lu zegepristi, . . . lu sha awambe a ivo man anibuav kpaa ga, kpa lu sha awambe Na iyol Na. A nyôr ken icighanjiir kwa môm vough, A zua a mpaa u tsôron. Gadia Kristu kera nyôr ken icighanjiir u i er sha ave a ior ga, u a lu eev mbu u mimi la kpaa ga, kpa lu Sha jim jim, sha u Una ande sha ishigh ki Aôndo sha ci wase.”—Mbaheberu 9:11, 12, 24.

 17 Lu u mayange Kristu una fatyô u tôôn awambe na kpôô kpôô nahan yemen a mi sha ga. (1 Mbakorinte 15:50) Kpa, gema lu kwagh u awambe shon tile sha mi la: inja na yô, lu injar i nagh ku uma na u vough u yolough la tôô yem a mi sha ye. Nahan, za til sha ishigh ki Aôndo yô, maa a gema injar i uma na shon a na hingir ipaan sha ci u uumace mba ve lu mbaasorabo la. Yehova ngohol nagh ku shon jee? A ngohol, man kwagh ne mase duen ken igbar sha Pentekosti u sha 33 S.W. la, gadia sha iyange la i haa icighan jijingi sha mbahenen 120 ken Yerusalem. (Aerenakaa 2:1-4) Er kwagh la kpilighyol je zua ga nahan kpa, ipaan la hii a hii u van a mbamtsera mba kundun iyol hen shighe la tsô.

Mbamtsera mba Ipaan La

18, 19. (a) Ka iniongoior ihiar i nyi i zough a mtsera ken mhim u awambe a Kristu a ve a mi laa? (b) Ka mbamtsera mba ipaan mba nyi mba ve lu “zegeikpelaior” la ve lu zuan a mi hegene, man ka mba nyi di vea va zua a mi ken hemenee?

18 Paulu yange nger Mbakolose washika, pase ker ér Aôndo nenge doo un u himen akaa cii a iyol Na ken Kristu sha u van a bem sha awambe a Yesu haa sha kon u mtsaha la. Paulu shi pase ér mhim ne wa iniongo ker ihiar, ka “akaa a a lu Sha,” man “a a lu shin tar” la. (Mbakolose 1:19, 20; Mbaefese 1:10) Nongo u hiihii la ka Mbakristu mba 144,000 mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun upristi sha, teman tor sha tar vea Kristu Yesu imôngo je la. (Mpase 5:9, 10; 7:4; 14:1-3) Tegh tegh tsô, uumace mba ve ongo tindi cii vea zua a mbamtsera mba ipaan shon ia va a mi sha shighe u hemen u Yesu u anyom dubu la.—1 Mbakorinte 15:24-26; Mpase 20:6; 21:3, 4.

19 Akaa “a a lu shin tar” la di ka ior mba ve lu sha ian i va lun a uma u vough ken Paradiso shin tar yô. Mpase 7:9-17 pase kwagh ve kaa ér ka “zegeikpelaior” i̱ ia war “zegecan” i i lu van la yô. Kpa u ngu wer saa vea kegh zan zan shighe la cii ve, vea hii u zuan a mbamtsera mba ipaan shon ga. Ve “ôô uriga vev ken awambe a Waniyôngo, ve kungu” er ka vue mou nahan. Er ve ne ipaan la jighjigh yô, hegen je kpa mba zuan a mbamtsera  mba ken jijingi ken nagh ku sha dooshima kun. I na ve ishô, nahan ve hingir akar a Aôndo je! (Yakobu 2:23) Er Yesu a ne nagh kun yô, hegen vea fatyô u ‘kporom hen ikônough ki torough ki mhôôn vangertiôr.’ (Mbaheberu 4:14-16) Aluer ve er isholibo kpaa, a de ve isholibo ve. (Mbaefese 1:7) Er ve yen nahan kpa, mba a imoshima i wang. (Mbaheberu 9:9; 10:22; 1 Peteru 3:21) Nahan u himen or a Aôndo ka a ka kwagh u i lu tômon ér á va er ken hemen ga, kpa ka kwagh u a lu eren hegen kpôô kpôô yô! (2 Mbakorinte 5:19, 20) Ken atô u Anyom Dubu shon la, a “pase [akaa a i gbe a la] sha ikev i mlu u hôôn la á tuhwa,” nahan a mase zan a a “ken mlu u engem u lun a ikangenev ga u ônov mba Aôndo la.”—Mbaromanu 8:21.

20. Ka wea gbidye kwar wea nenge kwagh u ipaan la nahan, ka i lu ú ken ishima nena?

20 “I̱ wuese Aôndo sha Yesu Kristu” sha ci u ipaan ne! (Mbaromanu 7:25) Aluer se hen a hen sha kwagh u ipaan la tseegh yô, ka kwagh u kperegh kperegh ga, kpa sha kpôô yô ka kwagh u vesen u tan se ihindi iyol kpishi. (Mbaromanu 11:33) Shi, ka sea gbidyen kwar sha ipaan shon sea nengen je yô, i hemba kôron se ken asema cii, nahan se seer kporom hen Aôndo u a er ijir sha mimi la cii. Er ngise orpasalmi wuese Yehova nahan, se kpa ma ityôkyaa i môm ngi i se de wuese un ga, un u ‘perapera a doo Un ishima kua kwagh u mimi’ la.—Pasalmi 33:5.

^ par. 11 Yange Adam man Ifa ma ve fatyô u zuan a mtsera ken ipaan la ga. Tindi u sha Ikyev i Mose la kaa sha kwagh u or u wuan or ér: “De ngohol nen ipaa sha ci u uma u orwuanor ga, u nan lu a ibo i i kom ku yô, i̱ wua nan.” (Numeri 35:31) Nahan ka kwagh u henen a hen ga, Adam man Ifa yange ve kuma ku sha ci u ve hemba Aôndo ato sha apera. Nahan ve gema ian i zuan a uma u tsôron la ve ta kera.

^ par. 15 Sha u injar la i kuma sha isholibo i Adam er la vough yô, gba u Yesu una lu wanikyundan u vough tsô maa una kpe ga, kpa gba u saa una vese una hingir organden u vough ve, una kpe ye. Umbur wer, Adam yange er isholibo sha apera, fa kwagh u isholibo na la ia va a mi la kpaa doo doo je ve, er i ye. Nahan Yesu kpa, cii man a hingir “Adam u masetyô” yô, gba u saa una vande fan ikyaa i mtil u tilen sha mimi hen Yehova la doo doo cii ve, una tsua kwagh u una er ye. (1 Mbakorinte 15:45, 47) Ka nahan yô uma u Yesu u perapera la jimin cii, kua ku na u nan nagh la kpaa, kohol cii lu “ieren i perapera i Or môm.”—Mbaromanu 5:18, 19.