Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 24

Kwagh Môm A “Fatyô u Paven Se a Dooshima u Aôndo” Ga

Kwagh Môm A “Fatyô u Paven Se a Dooshima u Aôndo” Ga

1. Ka mbamhen mba shami ga mba nyi nahan ior kpishi kua Mbakristu mbagenev kpa ve lu a mini?

U DOO Yehova Aôndo ishima je kpa? Mbagenev lumun a kwagh u Yohane 3:16 a kaa ér orumace jimin cii doo Aôndo ishima la. Kpa ka ve gema ve henen ken ishima ér: ‘Mo me fatyô u doon Aôndo ishima mayange ga.’ Mbakristu mba mimi je kpa, ashighe agen akperan a fatyô u gban ve ken ishima nahan. Orgen u kwagh za un iyol ve ure kpishi yô, kaa wener: “Taver mo kpishi u lumun mer kwagh wam gba Aôndo ishima.” We kpa, ashighe agen akperan nga a lu u ken ishima nahana?

2, 3. Ka an nan soo ér se na jighjigh ser se gba kwagh sha ishigh ki Yehova ga shi doon kpa se doo un ishima ga, man se dugh imba mhen ne ken a vese kera nena?

2 Satan soo wener se na jighjigh ser se doo Yehova Aôndo ishima ga shi we kwagh wase ikyo kpaa ga. Sha mimi yô, ashighe kpishi Satan ngu a mee ior sha imanger i i lu ve ken asema la. (2 Mbakorinte 11:3) Kpa mba i hembe ve iyol la di kpa ka a na ve hen ér ve gba kwagh ga. (Yohane 7:47-49; 8:13, 44) Man ka ken “ayange a masejime” a i vihi iyol yum ne je a lu hemban eren kwagh ne ye. I yese ior kpishi nyian hen icombor i ‘dooshima a ban’ yô. Mbagenev di ka ve shi tagher a anomaior a bo kua ior mba wan ayol a ve ikyo tseegh man mbawan uuma vev ikyo ga la. (2 Timoteu 3:1-5) Nahan er i nzughul a amba ne kpishi shi ve tagher a ieren i mbavia a mbavia shi i ker ve ihyom anyom a kar imôngo yô, alaghga vea na jighjigh ér ve gba kwagh ga shin a tsa sha won je kpa vea doo ma or ishima ga.

3 Aluer ishima ngi u ker nahan je kpa, mayange de henen wer kwagh hemba u a hemba je ga. Se mbagenev kpishi ka se saa sha u puun a puu ayol a ase tseegh. Kpa se umbur nen ser, i nger Mkaanem ma Aôndo sha u ma ‘kôôm se shi ma yange’ se. (2 Timoteu 3:16) Nahan, Bibilo kaa a vese ér: ‘Se pever asema ase  sha ishigh Nagh, gadia aluer ishima ia na se ibo yô, Aôndo hemba ishima yase man A fa akaa cii kpaa.’ (1 Yohane 3:19, 20) Se nenge nen igbenda inyiin i Ruamabera a wase se u fan ér se doo Yehova ishima, sha er ‘asema aa pever’ se ker yô.

U Gba Yehova Kwagh

4, 5. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u mbaatsator la tese ér se gba Yehova kwagh nena?

4 Hiihii yô, Bibilo tese se jighilii ér hanma ortom u Aôndo yô nan gba un kwagh. Ikyav i tesen yô, ngise Yesu kaa wener: “Mba teen mbaatsator uhar sha toro gaa? Nahan kpaa mô ve môm tsô kpaa una gba gban shin inya ga saa Ter wen Una fa. Zan zan ice yen i sha ityou kpaa, i ôr i cii. Nahan yô, de cie nen ga; mbaatsator kpishi kpaa ne hemba ve.” (Mateu 10:29-31) Time ase sha mkaanem man tsô u kav kwagh u Yesu lu ôron a ior mba ken derianyom u hiihii mba ve lu ungwan a na mbara.

“Mbaatsator kpishi kpaa ne hemba ve”

5 Alaghga a taver se er atsator nahan ior yamen sha ayange la yô. Sha ayange a Yesu la, atsator lu annyon u hemban taver ishe ga cii u ior yamen yaan yô. Er Yesu a kaa nahan, yange or nana lu a toro tseegh kpa nan yam mbaatsator uhar. Yesu shi kaa wener, or yange nana lu a toro uhar yô, nan yam mbaatsator utaan, i lu unyiin tseegh ga. Yange i kôr annyon la môm i na nan isheer a mi, inja er a gba ma kwagh tsô kpaa ga nahan. Alaghga ior nengen annyonov mban ér ve gba kwagh ga, kpa un u a gbe akaa cii la yô, nenge ve nena? Yesu kaa ér: “Mô ve môm kpaa [kua u i ne or isheer a mi la] hungul Aôndo ga.” (Luka 12:6, 7) Alaghga u zua a kwagh u Yesu lu ôron la hegen. Aluer atsator môm tseegh kpa, gba Yehova kwagh yô, orumace nana hemba gban un kwagh cii ga he? Er Yesu a pase se nahan, Yehova fa se vindi vindi. Je yô, ice yase i sha ityou kpa, a ôr iyenge i i cica cii!

6. Er nan ve se fe ser kwagh u Yesu kaa wener ice yase i sha ityou je kpa i ôr i cii la ka mimi?

6 Sha kpôô yô, i ôr ice yase i sha ityou cica ciilii? Alaghga mbagenev vea hen ér Yesu lu lamen a lam zwa tsô. Nahan kpa, hide hen ase sha ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la tsô u hemba kaven kwagh ne. Ka er Yehova a fe se vindi vindi ve i lu kwagh u una fatyô u hiden eren mba ve kpe la nan ve uma ye! Se doo un  ishima tsung, ka nahan ve a fe se vighe vighe, kua mwe u iyol yase i we ken atô kpelegh kpelegh la man hanma kwagh wase cii doo doo ye. * Aluer se tôô kwagh ne se kar sha u ôron ice yase, i ka i lu sha ityough ki or môm i kuma agar 100,000 tseegh la yô, se mase kaven ser kwagh ne ka ankwagh u kiriki u una hemba un u eren ga yô.

Kanyi Kwagh Yehova A Nengen a mi ken a Vese?

7, 8. (a) Ka aeren a nyi nahan Yehova ka una tôvon asema a ior ve una za asegh sha a ve i doo unuu? (b) Ka ityom i se eren igen i nyi nahan i doo Yehova?

7 Kwagh u sha uhar yô, Bibilo tese se kwagh u ka a doo Yehova ken mbacivir un yô. Inja na yô, aeren ase a dedoo la doo un ishima kua iniôngon yase i eren kwagh u dedoo la kpaa. Tor Davidi ngise kaa a wan na Solomon wener: “TER tev asema cii, man A kav hanma mhen cii.” (1 Kroniku 28:9) Aôndo ka una tôvon asema a uumace ubiliôn ubiliôn mba ve lu ken tar u u iv a ifer man ihyom i kôron ne ve una za asegh sha ishima i i soo bem man mimi kua perapera la nahan, i doo un je i gande! Nahan Aôndo ka una nenge a or u nan lu a ishima i i soo kwagh na kpishi, or u i gbe nan ishima u henen kwagh na shi tôôn kwagh na ôron mbagenev nahan, ngu a er nena? Yehova pase se ér un veren mba ve ôron mbagenev kwagh na la ikyav. Ka nahan ve a lu a “ruamabera u umbur, . . . mba ve cie TER, man mba ve civir iti Na” la kpaa ye. (Malaki 3:16) Aeren a dedoo a ve eren la doo un ishima tsung je.

8 Ka ityom yase i dedoo i nyi nahan i doo Yehova? Sha mimi yô, iniôngon yase i̱ se nenge ser se dondo Wan na Yesu Kristu la i̱ doo un ishima kpishi. (1 Peteru 2:21) Loho u dedoo u Tartor u Aôndo u se ôron ior mbagenev la kpa ka môm ken ityom i injaa i i doo  Aôndo ishima yô. Mbaromanu 10:15 kaa ér: “Angahar a mbayôôn loho u akaadoon la a doo tsô!” Alaghga a taver se er angahar a ase di nahan i kaa ér a “doo” yô. Kpa angahar a i tér heen ne, tile sha ityough ki iniôngon i mbatomov mba Yehova ve lu nôngon kpoghuloo pasen ior loho u dedoo la. Uiniôngon asev mban cii doo Yehova ishima shi ve engem sha ishigh nagh kpaa.—Mateu 24:14; 28:19, 20.

9, 10. (a) Er nan ve se ne jighjigh ser ka sea tagher a mbamzeyol kposo kposo, kpa sea taver ishima yô i doo Yehova tsung-nu? (b) Ka akaa a vough ga a nyi nahan Yehova a eren a mbacivir un mba jighjigh mbara ga?

9 Ishimataver yase la kpa i̱ doo Yehova ishima. (Mateu 24:13) Umbur wer, Satan soo ér u̱ gema ijime a Yehova. Hanma iyange i u til sha mimi hen Yehova di tsô yô, iyange la kpaa Yehova una fatyô u dughun uwegh sha we geman kaan Satan, un u a lahan un la imo. (Anzaakaa 27:11) Ashighe agen yô, ishimataver ngi i lu ican kpen kpen. Angev man m-ban u inyar man ishimanyian kua mbamzeyol mbagenev kpaa mba ve se a haghelaa hanma sev. Shi ka sea ver ishima sha kwagh man una eren sha won ga nahan, iyol ka i kpe se ker kpen kpen. (Anzaakaa 13:12) Ka sea tagher a mbamzeyol mban nahan cii kpa sea taver ishima her yô, ishimataver yase la i lu Yehova zegekwagh je i gande. Ka nahan ve ngise  Tor Davidi kaa a Yehova ér a̱ koso mliam nam ken “ishegh” na ye. Shi a kaa vangertiôr nahan wener: “Kera ka ken ruamabera Wou ma lu gaa?” (Pasalmi 56:8) Sha kpôô yô, mliam asem ma ka sea tagher a mbamzeyol ve se vaan la, kua ican i ka se ya sha ci u se tile sha mimi hen Yehova la cica cii ka kwagh u doon Yehova ishima kpen kpen. Akaa ne cii nga a inja sha ishigh nagh.

Yehova soo ishimataver yase i ka sea tagher a ameen ve se taver la tsung je

10 Er akaa ne cii a tese ér se gba kwagh sha ishigh ki Aôndo nahan kpa, alaghga ishima yase i̱ ngi i puun se a puu tseegh la ia yange se u nengen a kwagh ne nahan. Alaghga ia zer kaan a we ér: ‘Ior mba kpishi mba ve hembe u inja i dedoo yô. Aluer Yehova tôô u kar sha ve yô, ishima ia vihi un a we!’ Yehova tee se karen sha ior mbagenev ga; shi norom shin sendegh ér saa se lu er mbagenev nahan ga. (Mbagalatia 6:4) Ngu a kpe iyol a tôv ishima yase vighe vighe, man er ka una nenge a kwagh u dedoo ker yô i doo un kpishi, ka a lu ankwagh u cuku je kpaa.

Yehova Ka a Tsaa Kwagh u Dedoo a Ver Kposo a Kwaghbo

11. Gbenda u Yehova er kwagh a Abiya sha inja la tese se nyi kwagha?

11 Kwagh u sha utar yô, Yehova gbe tôvon asema ase tsô karen ga, ngu a nôngo ér una zua a kwagh u dedoo ken a vese. Ikyav i tesen yô, ngise Yehova kaa wener una tim ya u Tor u banen a jighjigh, Yerobiam. Kpa a gema a kaa wener wan u tor ugen, u i yilan un ér Abiya la yô, una kpe yô i ii un sha icivir. Er nan ve Yehova ôr kwagh na nahana? “Gadia ken a na yô, i wa zuan a kwagh u dedoo sha ishigh ki TER, Aôndo u Iserael.” (1 Utor 14:1, 10-13) Inja na yô, Yehova tôv ishima i gumor la, nahan zua a “kwagh u dedoo” ker. Una ndahar tsung shin una gba kwagh ga kpa, Yehova yô kwagh ne lu un zege kwagh, ka nahan ve i ôr kwagh sha mi ken Mkaanem nam kpaa ye. Shi ken ya u tor u banen a jighjigh ne cii, lu gumor ne tseegh Yehova zungwe un mhôônom ye.

12, 13. (a) Kwagh u ngise Yehova er a Yehoshafati la tese ér ka sea er isholibo je kpa a nenge a kwagh u dedoo ken a vese nena? (b) Ka a gema sha kwagh u ityom yase i dedoo kua aeren ase yô, Yehova ngu a er kwagh er ka Ormaren u soon ônov mba nanev nena?

12 Shi ikyav igen kpa ngi i i hembe doon a i se er kwagh sha mi ne yô. Ka sha kwagh u Tor Yehoshafati. Zum u tor ne  er kwagh u doon Yehova ga yô, profeti u Yehova ugen kaa a na ér: “Iyugh i TER ngi van sha a we.” Mkaanem man yange ma a shile un iyol tsô! Kpa lu loho u Yehova tindi hen a na cii la ga. Profeti u i tindi un hen a na la shi kaa a na wener: “Nahan kpaa i zua a akaadoon her a we.” (2 Kroniku 19:1-3) Er ishima vihi Yehova ker a na nahan kpa, ishimavihin ne i̱ yange un u zuan a akaadoon ken Yehoshafati ga. Sha mimi yô, Yehova eren kwagh er uumace mba ve yen, ve lu vough ga la nahan ga! Ishima ka ia vihi se a or yô, ishimavihin la i̱ yange se u nengen a vegher u nan u dedoo la. Shi ka sea er isholibo yô, ijungwen man kunya kua ibo i ken ishima la ngi i yange se u nengen a kwagh u dedoo ken a vese. Kpa, umbur wer, aluer se er isholibo kpa se gema ishima, se kange ishima ser mayange je se kera kimbir i ga yô, Yehova kpa una de se isholibo yase.

13 Yehova ka una tôv u una zua a asorabo ken a we je kpa, a haa a kera vough er ior mba keren zenaria ka vea tsaa zenaria ve ve haa agboghol kera ve undu zenaria her nahan. Ka una zua di a aeren a dedoo ken a we shi una nenge a ityom you i dedoo nahan a er nena? Hee aeren ne kera ga, nga un “zenaria” je! Er i gbe je nahan, u nenge er akaakperan shin ityom i ken makeranta i mbayev mba kiriki ka i doo mbamaren vev ishima tsung je anyom a kar imôngo kpa akaa ne a  lu doon ve heregh vee? Ka Yehova a lu ter u hemban soon kwagh u ônov nav kua akaa a ve eren cii ye. Aluer se za hemen u nan un jighjigh yô, mayange una hungur a ityom yase i dedoo man aeren a ase a dedoo la ga. Sha kpôô yô, aluer a hungur a yô, una lu eren kwagh u a lu u perapera ga yô, man un ka Aôndo u banen a perapera ga. (Mbaheberu 6:10) Yehova shi tev se sha gbenda ugenegh kpaa.

14, 15. (a) Er nan ve mlu wase u vough ga la a yangen Yehova u nengen a kwagh u dedoo ken a vese ga? Tese ikyav. (b) Yehova una er nyi a aeren a dedoo a a nenge a mi ken a vese laa, man nengen ior nav mba jighjigh mbara nena?

14 Ka mlu wase u vough ga la tseegh Yehova a nengen a mi ga, nengen a ishima i se lu a mi i̱ eren kwagh u dedoo la kpaa. De se tese ikyav sha kwagh u ior mba soon ityomavee er kwaghkperan shin kwaghgban nahan. Mba gbe den tsô ér ambaakaa la nahan a̱ saa ishe shighe u a vihi kera ga. U tesen ikyav yô, orgen yange za hen ijiir i vesen igen i i veren ityomavee her i i yer ér National Gallery ken gar u London ken tar u Ingila. Za nyer hen ijiir shon yô, maa a dugh gbuuka shin ikpa teghelee a ta foto u Leonardo da Vinci ngise kpera yô; foto ne taver ishe kpishi je hemba udola miliôn 30. Er i vihi foto ne nahan kpa ma or môm tsô kaa ér i ta un kera ga. Fese je maa i hii u sôron foto u doon tsung u a tse je i nenge u kuman anyom 500 hegen ne. Sha ci u nyi? U nenge wer we u hemba gban kwagh a nyityô foto u i tee inki i kper vough vough la ga he? Wea vihi kpishi sha ci u mlu wou u vough ga la je kpa, sha ishigh ki Aôndo yô u hemba kwaghkperan yem zende zende. (Pasalmi 72:12-14) Yehova Aôndo, un u a lu or u fan tom u a gbe uumace la, una hide a sôr mba ve lumun ér a̱ nengen sha ve la cica cii vea lu vough.—Aerenakaa 3:21; Mbaromanu 8:20-22.

15 Sha mimi yô, Yehova nengen a kwagh u dedoo ken a vese u se ayol a ase je kpa alaghga se nenge a mi ga yô. Er se lu civir Yehova yô, una za hemen u eren sha u kwagh u dedoo u a lu ken a vese la a̱ vese a seer a seer zan zan se kar hingir ior mba vough. Aluer tar u Satan nzughul a vese nan nan je kpa, Yehova yô, mbacivir un mba jighjigh mbara cii gba un kwagh, mba akaainjaa sha ishigh nagh.—Hagai 2:7.

 Yehova Tesen Se Dooshima Na Kpoghuloo Je

16. Kanyi i lu ikyav i hemban cii i tesen ér se doo Yehova ishima, man er nan ve se fe ser ka se jighilii i er kwagh u dedoo ne a vese?

16 Kwagh u sha unyiin yô, Yehova er akaa a vese kpishi a tesen ér se doo un ishima. Sha mimi yô, naagh ku ipaa ku Kristu la ka kwagh u hemban doon u a wase u ponon aie u Satan a er ér se gba kwagh sha ishigh ki Aôndo ga shin se doo un ishima ga la. Se umbur nen ser ku u nyoon tsung u Yesu kpe sha kon ican la ka ikyav i tesen ér se doo Yesu ishima. Shi se doo Yehova ishima, gadia a de ér i̱ wua Wan na u ishima ishima la, shin er ku na la nyoon un nahan kpaa. Kpa kwagh er vihi yô, ior mbagenev kpishi taver ve u lumun ér imba kwagh u doon ngun nahan i er sha ci ve jighilii. Ve nenge ér ve yina sha mi. Aluer u umbur yô, apostoli Paulu yange tôvon mbadondon mba Kristu a ican. Kpa, a kaa ér: ‘Wan u Aôndo u m doo Un ishima la na iyol Na sha ci wam.’—Mbagalatia 1:13; 2:20.

17. Ka sha nyi gbenda nahan Yehova ngu a urugh se a va a vese hen na kua hen Wan na?

17 Yehova ngu wasen se asange asange sha er se zua a mtsera u naagh ku Kristu la yô, sha nahan yô ngu tesen ér se doo un ishima. Yesu kaa wener: “Ma or nana fatyô u gban van her a mo ga, saa Ter u A tindim la, Una urugh nan.” (Yohane 6:44) Jighilii yô, ka Yehova iyol na ngu a urugh se a va a vese hen Wan na shi a na se ishimaverenkeghen i uma u tsôron la kpaa ye. Eren kwagh ne nena? Eren kwagh ne sha ikyev i tom u pasen ior kwaghaôndo la, man se asange asange kpa i pase se kwagh nahan. Shi Yehova ngu a er kwagh ne sha ikyev i icighan jijingi na u a ne se sha u a̱ wase se se fa akaa a ken jijingi a mimi shi se er tom sha mi shin er se yen, se lu vough ga nahan kpaa. Nahan yô, Yehova una fatyô u ôron kwagh wase er yange ôr kwagh u Mbaiserael nahan, ér: “U doom ishima sha dooshima u tsôron je, ka sha ci u nahan M udugh we sha erdoo ye.”—Yeremia 31:3.

18, 19. (a) Ka nyi i hembe lun gbenda u ken iuv u Yehova a tesen se dooshima naa, man ka nyi i tese ér ka un iyol na a lu ityough sha gbenda nee? (b) Mkaanem ma Aôndo ma taver se ishima ér Yehova ongo se sha mhôôn nena?

18 A̱ shi nan kpa, ka ian i se lu a mi i eren msen hen Yehova la i  lu gbenda u ken iuv u se hembe nengen a dooshima na ye. Bibilo kaa a hanma wase ér se ‘eren msen’ hen Aôndo “gbem.” (1 Mbatesalonika 5:17) Ongo mbamsen asev. Ka nahan ve i kaa ér, un “ongo msen” ye. (Pasalmi 65:2) Mayange je a gema iantom ne a na or môm môm ga, Wan na je kpa a na un ga. Nenge ase yô, un u a gbe sha man tar la ngu kaan a vese ér se vaan hen a na ken msen gbar gbar je. Ka sea lamen a na nahan a kegh ato a vese nena? Keghen ato a vese sha inja i kwagh tsô gba un a vese ga shinii? Mayange ga.

19 Mhôônom ma ker Yehova a vese. Kanyi i lu mhôônom ma kôrono? Orkristu u beenyol ugen u a lu civir Aôndo sha jighjigh yô kaa wener: “Mhôônom ma kôron yô ka m-ker u ican i orgen kôron se ken ishima tsung la.” Sha kpôô yô, ican yase i̱ ker Yehova ken ishimaa? Bibilo ôr se kwagh u ican i ior nav Mbaiserael yange ve ya la, ér: “Sha ican ve i yan la cii, Un kpaa lu yan ican.” (Yesaia 63:9) Yehova nenge ve lu yan ican nahan maa hunde ishima kera je ga, kpa kunya kôr un a ve tsung. Mkaanem ma Yehova iyol na lu ôr a mbatomov nav yô tese se er ican ve i yan la i kôr un ken ishima tsung yô. A kaa ér: “U nan bende a ven yô, nan bende a hongorshe [Wam] je.” * (Sekaria 2:8) Aluer or bende a hongorshe na nahan a nyoon un kpishi! Sha mimi yô, mhôônom ma ker Yehova a vese. Ka sea yaan ican yô, un kpa a yaan i a vese imôngo.

20. Aluer se soo u eren sha kwaghwan u a lu ken Mbaromanu 12:3 la yô, kanyi mhen u vough ga i doo u se palegha?

20 Orkristu môm u eren kwagh sha inja u nana gema dooshima u Aôndo man ikyo i a we mbatomov nav tsung la ia hingir nan ityôkyaa i moron iyol shin keren icivir je kpa nan ngu ga. Apostoli Paulu nger wener: “M ngu kaan hanmô wen sha mrumun u sha mhôôn u i nem la mer, nana̱ de nengen sha mlu u nan i̱ hemban er ma nan nenge la ga, kpa nana̱ nenge sha mnenge u mimi, sha inja i kwar u jighjigh u nan u Aôndo A kar hanma or ser ser la.”  (Mbaromanu 12:3) Nahan yô, er Yehova a lu eren erdoo a vese nahan kpa, doo u se lu a mnenge u mimi, shi se umbur nen ser se doo Aôndo ishima ka sha perapera wase yum ga.—Luka 17:10.

21. Ka mbaaie mba Satan mba nyi se za hemen u vendan ve, man ka mimi u Aôndo u nyi se de ser a̱ za hemen u kumbur se?

21 Yô, se cii se nôngo nen sha afatyô wase cii se venda nen mbaaie mba Satan la cica cii, kua aie u a er wener se gba kwagh ga shin se doo Aôndo ishima ga la kpaa. Aluer akaa a a vande eren we la na yô u ngu henen wer, u ngu a mzeyol u dooshima u hemban u Aôndo la je kpa una fatyô u been a mi ga, shin u ngu henen wer, ityom you i dedoo i u eren la gba kwagh ga kpishi, nahan ashe a Aôndo a a nengen hanma kwagh la je kpa a fatyô u nengen a i ga yô, mhen wou la ka u shami ga. Shi aluer u hen wer asorabo a ou ngee je ka u awambe a Wan u Aôndo u ishima ishima je kpa aa fatyô u been a mi kera ga yô, heela kpa u hen shami ga. Venda mbamhen mba kpeegh mbara a ishima you cii! Se de nen mkaanem ma Paulu ma mimi ma Aôndo yange na un nger ne ma kumbur se. Ma kaa ér: “M fa dedoo mer, ku shin uma, shin mbatyomov mba Shaav, shin tahav, shin akaa a hegen ne, shin akaa a lu van ken hemen, shin mbaageev, shin mtav, shin mze, shin ma kwagh ugen u i gbe un a gba kpaa, una fatyô u paven se a dooshima u Aôndo u a lu ken Kristu Yesu Ter wase la je ga.”—Mbaromanu 8:38, 39.

^ par. 6 Bibilo pase se acin imôngo ér ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i har sha m-umbur u Yehova una umbur mbakpenev ve una nder ve la. Orjighjigh Yobu yange kaa a Yehova ér: ‘Kpe ahii, ma U verem shighe, ma U shi umbur mo!’ (Yobu 14:13) Yesu kpa ngise ôr kwagh u mnder u a va nder mba ve lu “shin iwar i m-umbur, [NW ]” cica cii la. A ôr kwagh ne lu shami, sha ci u Yehova ngu umbur kwagh u mbakpenev mba a we ishima u nderen ve la vighe vighe.—Yohane 5:28, 29.

^ par. 19 Ubibilo mbagenev gema ivur ne inja er Aôndo ngu kaan ér, u nan bende a ior nav yô nan ngu benden hongorshe ve, ka u Aôndo ga nahan. Ka mbangeren mbagenev yange ve hii ngeren ivur ne shami ga ve kwagh a lu nahan ye, gadia ve tôô ér ngi a inja keng ga, nahan ve nger i er ve soo la. Kpa kwagh u ve er u shami ga ne kera tese er Yehova a lu a mhôônom ma kôron tsung ga.