Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 31

“Kporom Nen hen Aôndo, Un Kpaa, Una Kporom her a Ven”

“Kporom Nen hen Aôndo, Un Kpaa, Una Kporom her a Ven”

1-3. (a) Se nenge ieren i mbamaren a wan ve u sha ikyum la nahan i tese se nyi sha kwagh u ieren i orumacee? (b) Or ka nana eren kwagh a vese sha dooshima nahan, kanyi se di kpa se er a nanaa, man ka mpin u hange hange u nyi se fatyô u pinen ayol a ase?

AHAN a ankyundan nga a doo mbamaren kpen kpen. Ashighe kpishi mbamaren ka ve kôr wan ve u sha ikyum ve tsuwen un amar shi ve seen a nan kpaa. Ka ve vemben un er a se. Nahan wan la kpa ka nan saan sha ishi, nan gba sen doo doo je. Ahan a ankyundan la ka di gbenda u ankyundan ngu a hii u tesen mbamaren nav dooshima je la, gadia ka nan kav er nan kpa nan doo ve ishima nahan.

2 Ahan a anikyundanev la umbur se kwagh u ieren i injaa igen i uumace ve lu a mi yô. Or ka nana er kwagh a vese sha dooshima yô, se kpa se soo ser se er kwagh a nan sha dooshima. Kape Aôndo a er se di je la. (Pasalmi 22:9) Ka a mar wan nana nguren vesen yô, mfe u nan lu a mi u eren kwagh a mba nan doo ve ishima sha dooshima la kpa a gba vesen. Alaghga ú umbur akaa a mbamaren ou man anmgbianev ou kua azende a ou eren a we sha dooshima shighe u ú lu iyev la. Nahan we kpa kwagh ve hii u doon we ishima zan zan u gba eren akaa a ve doo doo sha u tesen wer ve doo ú ishima er we kpa u doo ve ishima nahan. Kape ikyaryan you vea Yehova Aôndo kpa i lu zan vough laa?

3 Bibilo kaa ér: “Se mba a dooshima sha ci u se vande doon Un ishima je.” (1 Yohane 4:19) Vegher u hiihii man u sha uhar kua u sha utar u takerada ne umbur we er Yehova Aôndo a yaren tom a tahav nav man ijirôron na i sha mimi man kwaghfan na sha dooshima sha ci u wou yô. Vegher u sha unyiin la di wase ú u nengen er á er kwagh a uumace sha dooshima sha igbenda i doon kpishi, kua we kpa ker yô. Nahan mpin gema due hegen ve. Se fatyô u kaan ser, mpin ne ka u a hembe lun  hange hange u ú pine iyol you cii yô. Mpin shon yô ka un ne: ‘Yehova er kwagh a mo sha dooshima nahan doo u me er nena?’

Inja i u Lun a Dooshima hen Aôndo

4. Ior mba ken mtsum sha kwagh u a lu inja i u lun a dooshima hen Aôndo nena?

4 Yehova, un u a gbe ieren i dooshima la, fa doo doo er dooshima a lu a tahav tsung mbu duen a anza a dedoo ken ior yô. Ka nahan ve, uumace mbananjighjigh ga ve lu hemban un ato kpii kpa, a lu a vangertiôr ér uumace mbagenev vea soo kwagh na sha ci u dooshima na a ve ye. Sha kpôô yô, ka kwagh u ior udubu udubu ve er vough je ne. Kpa kwagh gema er vihi yô, ukwaghaôndo mba tar u ú hôngor yum ne tsume a ior nahan ve fa inja i u lun a dooshima hen Aôndo ga. Ior kpishi mba kaan ér Aôndo doo ve ishima, kpa ka inja er sha mnenge ve yô dooshima la saa sha mkaan tseegh nahan. Dooshima wase hen Aôndo una fatyô u hiin sha mkaan, di vough er anikyundan kpa ngu a hii tesen sha ahan a sen ér mbamaren nav doo un ishima nahan. Kpa hen organden yô, dooshima hemba heela ica je.

5. Bibilo pase se inja i u lun a dooshima hen Aôndo nena, man er nan ve i doo u se soo mpase u Bibilo sha kwagh u a lu dooshima wase hen Aôndo laa?

5 Yehova ôr se inja i dooshima wase hen a na. Mkaanem nam kaa ér: “Ka dooshima u Aôndo ne, ka u se̱ kuran atindi a Na.” Nahan yô, gba u se tese sha aeren a ase ser Aôndo doo se ishima. Sha mimi yô, ior mba fe soon u ungwan imo i orgen ga. Kpa ivur ne shi taver se ishima kaa ér: “Atindi a [Aôndo] yô, a yuhwa ga.” (1 Yohane 5:3) Atindi a Yehova kua akaawan a na cii nga sha ci u iwasen yase, nga sha u kighir se a kighir ga. (Yesaia 48:17, 18) Mkaanem ma Aôndo ma a atindiakaa a a wasen se u seer kporom ikyua a na yô. Ka se kporom ikyua a na nena? De se time nen sha avegher atar a ikyaryan yase vea Aôndo. A yô ka, gbenda u se ôron kwagh vea Aôndo shi se civir un shi se kaven un kpaa la.

U Ôron Kwagh a Yehova

6-8. (a) Ka sha nyi gbenda nahan se kegh ato a Yehova? (b) Se er nan ve akaa a se er ken Ruamabera la aa lu se kwagh u mimi?

6 Se hii Ityough ki hiihii kira nahan ser, “Tôô wer ú ngu lamen a Aôndo.” Ki wase se u fan ér, kwagh ne ka kwagh u tômon u ibume ga. Mose yange lam vea Aôndo kpôô kpôô nahan. Se di ye? Yehova kera tindin mbatyomov nav ér ve va lam a uumace ainge ga. Kpa Yehova gema ngu a igbenda i dedoo i á er kwagh a vese nyian yô. Se kegh ato a Yehova nena?

7 Er “icighanruamabera cii [i lu] Aôndo A ne i nger” yô, se mba ongo kwagh u Yehova a lu ôron a vese la sha u ôron Mkaanem nam, Bibilo. (2 Timoteu 3:16) Nahan yô, orpasalmi wa mbatomov mba Yehova kwagh ér ve ôron Bibilo “tugh kua tetan kpaa.” (Pasalmi 1:1, 2) Aluer se nôngo kwagh kpoghuloo ga yô mayange se fatyô u ôron i ga. Kpa iniôngon yase ia saa gbilin ga. Er se er ken Ityough 18 nahan, Bibilo ngi er ka washika u injaa u Ter wase u sha a nger se nahan. Yô, i de lu se tom u ôron i ga. Shighe u se lu ôron Ruamabera cii, akaa a se lu ôron la a lu se kwagh u mimi. Se er kwagh ne nena?

8 Nenge a akaa a ú lu ôron ken Bibilo la ken ishima you. Nôngo ú nengen ior mba Bibilo i er kwagh ve la wer yange ve lu kpôô kpôô. Tôv kwagh u tsombor ve man mlu ve fa doo doo, kua mbaawashima mba yange ve lu a mi la kpaa. U been yô, hide hen sha kwagh u ú er la vighe vighe, maa pine iyol wer: ‘Kwagh ne tesem nyi sha kwagh u Yehova? Ka aeren na a nyi nahan m nenge a mi ken avur a m er nee? Kanyi kwagh Yehova a lu wan mo heen, man me yar tom sha mi nena?’ Ôron Mkaanem ma Aôndo, gbidyen kwar sha kwagh u ú er la shi eren sha mi kpaa—aluer ú ngu eren nahan yô, Mkaanem ma Aôndo ma a er tom ken a we.—Pasalmi 77:12; Yakobu 1:23-25.

9. Ka an nan lu “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa, man er nan i gbe kpee u se ver ishima sha kwagh u “wanakiriki” la a lu ôron se laa?

9 Yehova shi ôron kwagh a vese sha ikyev i“wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh.” Er Yesu tsengaôron nahan, i ver nongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ér u naan se ‘kwaghyan u ken jijingi sha ashighe ashighe’ ken ayange a masejime a ican  i dumbur ne. (Mateu 24:45-47) Ka sea ôron ityakerada i í gber ér i̱ wase se u zuan a mfe u vough u Bibilo shi sea zaan mbamkombo mba Mbakristu kua mbamkohol yô, se lu yan kwaghyan u ken jijingi u nongo u wanakiriki la u lu koson se a mi la. Se mba eren kwagh sha kwaghfan sha u yaren tom sha mkaanem ma Yesu a kaa ér: ‘Ver nen ishima sha m-ongo u ne ongo’ la, sha ci u se fa ser wanakiriki ne ka u Kristu. (Luka 8:18) Sha nahan yô, se mba keghen ato sha kwagh u nongo u wanakiriki la u lu ôron se la, gadia se kav er ve lu gbenda u Yehova a ôron kwagh a vese yô.

10-12. (a) Er nan ve msen a lu iyua i doon tsung i Yehova a ne se? (b) Se er msen hen Yehova sha gbenda u doon un nena, man se fatyô u lun a vangertiôr ser mbamsen asev gba un kwagh nena?

10 Kpa se fatyô u ôron kwagh a Aôndo je kpa? Se fatyô u lamen a Yehova kpa? Kwagh ne ka kwagh u tan se hindi iyol tsô. Aluer ú soo u nengen a tor u vesen u hen tar wou wer ú lam a na sha kwagh u a ze ú iyol nahan, á na ú ian je kpa? Ashighe agen je yô, or ka nana nôngo ér nana er nahan tseegh kpa, nan nenge a í je i kpilighyol! Sha ayange a Eseter man Mordekai la, yange a yila or ga tsô nana gba nyôron nyôron hen tor u Pershia yô, i wua nan kpee je. (Eseter 4:10, 11) Nahan nenge ase er u van hen Ter u Hemban sha won cii, un u uumace mba hemban agee je kpa ve lu “er mbaahungwa” hen a na la ve a lu yô. (Yesaia 40:22) Nahan yô, se cia u van hen a na shinii? Mayange ga!

11 Yehova ver se gbenda u van hen a na u ú lu sha ci u hanma or yô—ka msen u eren je la. Anye u kiriki je kpa, nana fatyô u eren msen hen Yehova sha mimi ken iti i Yesu. (Yohane 14:6; Mbaheberu 11:6) Msen ne se ian i ôron un mbamhen asev mba cimin, mba ken atô u ishima yase la—kua akaa a vihin tsung, a a er se i kondo se iyol je se fe er se pase a kpaa ga la. (Mbaromanu 8:26) Ka a inja u eren msen hen Yehova sha zwanyohon, ôron un akaa kpishi sha er se nôngo yô i doo un a vese ga. (Mateu 6:7, 8) Nahan kpa, Yehova ver a ver iniembe i msen wase hen a na shin ikwa i se eren msen hen a na ga. Mkaanem nam wa se kwagh ér se “eren . . . msen gbem.”—1 Mbatesalonika 5:17.

 12 Umbur wer ka Yehova tseegh i kaa ér “ongo msen” ye. Ngu a kpe iyol a ungwa ve vindi vindi. (Pasalmi 65:2) Kpa Yehova ongo mbamsen mba mbacivir un la sha ci u a soo di u ungwan ve tsô shinii? Ei, ve doo un ishima jim jim. Mkaanem nam tôô mbamsen mban kar sha kwaghhumandoon u a kôndon a ihuma i dedoo sha yô. (Pasalmi 141:2; Mpase 5:8; 8:4) Sha mimi yô doo se kpishi er mbamsen asev mba mimi kpa ve kôndon hen Ter u Hemban sha won cii, ve ne i doon un a vese ga he? Nahan aluer ú soo u kporom ikyua a Yehova yô, hide a iyol ijime, eren msen hen a na acin imôngo hanma iyange. Pase un ishima you cica cii bee; de yeren un kwagh môm môm ga. (Pasalmi 62:8) Ôr Ter u u sha la mbamzeyol ou, kpa i de lun mbamzeyol ou tseegh ga, ôr un akaa a a ne ú iember kpaa, sugh un shi wuese un kpaa. Ka nahan man ikyaryan you vea na ia hemba taver a taver cii ye.

U Civir Yehova

13, 14. Inja i u civir Yehova yô ér nyi, man er nan ve i doo u se er kwagh nahana?

13 Kwaghôron wase a Yehova Aôndo ka di iliam i lamen a or shi keghen ato a nan er iliam i hen atô wase a ijende yase shin anmgbian wase nahan ga. Ka sea lamen a Yehova yô, kwagh ne a tese ér se mba civir un, se mba nan un icivir i a kom u ngohol gbing gbing la. Mcivir u mimi ka kwagh u a kou uma wase jimin cii ker yô. Ka gbenda u se tesen Yehova ser a doo se ishima a ishima yase cii, shi se na ayol a ase jimin cii sha ci na yô. Shi mcivir u mimi zough mbacivir Yehova mba jighjigh, mba ve lu sha kua mba shin tar kpaa cii. Apostoli Yohane ngise nenge a ortyom ken mpase u sha mnenge lu yôôn kaan ér: “Civir nen Un u A er Sha man tar man zegemnger man amboramnger kpaa la.”—Mpase 14:7.

14 Er nan ve i doo u se civir Yehova? Hide shi hen sha aeren a se vande ôron kwagh sha mi ken takerada ne la, aeren anza er icighanmlu man tahav man iyol kôron tsaha man ijirôron i sha mimi man ishimataver man mhôônom ma zungwen man kwaghfan man iyol hiden a mi ijime man dooshima man mimi man mdoom nam nahan. Se vande nengen er hanma ieren  i injaa cii yô, Yehova a lu a mi je i gande ôron yô. Aluer se kohol aeren a na ne cica cii se ver a ijiir i môm yô se mase kaven er Yehova a gbe lun di Orvesen u doonshima tsung tsô ga, kpa a hembe heela ica je yô. Iengem na ngee je gande, shi a hemba se yem zende zende kpaa. (Yesaia 55:9) Nahan se fa ser, ka Yehova a kom u lun Tor wase u Hembancii ye, man sha mimi yô, a kuma icivir yase. Nahan yô, se civir Yehova nena?

15. Se civir Yehova “ken jijingi kua ken mimi” nena, man mbamkombo mba Mbakristu mba ne se ian i eren nyi kwagha?

15 Yesu kaa wener: “Aôndo ka jijingi je; mba ve civir Un yô, ka u ve̱ civir ken jijingi kua ken mimi kpaa keng.” (Yohane 4:24) Kwagh ne inja na yô gba u se civir Yehova a ishima i í iv a jighjigh u nan man dooshima kpaa, shi a lu jijingi na una lu hemen se ye. Shi inja na yô mcivir wase una kaha a mimi ga. Mimi shon yô ka mfe u vough u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la. Hanma shighe u ka sea kohol a anmgbianev asev mba se  civir a ve imôngo la yô, kwagh ne a na se ian i injaa i civir Yehova “ken jijingi kua ken mimi” kpaa. (Mbaheberu 10:24, 25) Ka se tese dooshima wase hen Yehova ken mcivir wase u mimi la zum u se we atsam a wuese un shi se er msen hen a na a mbagenev imôngo shi se kegh ato sha akaaôron a ken Mkaanem nam shi se kpa se we zwa sha akaa a i lu ôron la yô.

Mbamkombo mba Mbakristu ka ashighe a doon kpishi a civir Yehova

16. Kanyi i lu môm ken tindi u vesen u i we Mbakristu mba mimi, man er nan ve i hange se u kuran tindi nee?

16 U ôron mbagenev kwagh u Yehova, shi wuese un ken igbar sha ishigh vev la kpa ka gbenda ugenegh u se civir un yô. (Mbaheberu 13:15) Sha kpôô yô, u pasen mbagenev loho u dedoo u Tartor u Yehova la ka môm ken tindi u vesen u i we Mbakristu mba mimi yô. (Mateu 24:14) Ka torough se a torough u eren tom ne, sha ci u Yehova doo se ishima. Ka sea hen sha gbenda u Satan Diabolo, un u a lu “aôndo u tar u ainge ne” a ‘pir mbanan jighjigh ga ashe a asema’ shi a we Yehova mbaaie iyol mba vihin tsung la nahan i hange se u lun mba eren Shiada sha ci u Aôndo, palegh un iyol ga he? (2 Mbakorinte 4:4; Yesaia 43:10-12) Shi ka sea hen sha aeren a doon kpishi a Yehova la nahan asema nga a yeghen se a yegh u ôron mbagenev kwagh sha mi ga he? Sha mimi yô, ma ian icivirigh i i hembe ian i wasen mbagenev ser ve fa Ter wase u sha la shi a doo ve ishima er se kpa a doo se ishima nahan ngi ga.

17. Mcivir u se civir Yehova la bende a nyi kwagh, man er nan ve i gbe u se civir un sha mimi?

17 Mcivir u se civir Yehova la bende sha kwagh ugen u vesen kpaa. A bende a uma wase jimin cii. (Mbakolose 3:23) Aluer mimi je se lumun ser Yehova ka Ter wase u Hembancii yô, a lu se pe eren ishima na sha akaa cii—a hen tsombor man ken tom u uke u se eren la man a se eren a mbagenev kua a se eren sha shighe u se tem se lu memen la kpaa. Se nôngo se civir Yehova a “ishima i môm,” shi se tile sha mimi kpaa. (1 Kroniku 28:9) Aluer se mba civir un nahan yô, mayange se lu a asema ahar shin se eren uma igbenda ihiar ga—inja na yô se eren atseregh ser se mba civir Yehova kpa se gema se eren asorabo a vesen ken myer ga. Mtil sha mimi ngu a wase se u palegh atseregh, dooshima di ngu a wase se u kôron á ihyom. Mcieaôndo kpa una  wase se sha gbaa ne. Bibilo tôô mcieaôndo wase zua sha mlu u lun vea Yehova kôôsôô ken mzough la.—Anzaakaa 3:32.

U Kaven Yehova

18, 19. Er nan ve i lu shami u henen ér uumace mba vough ga vea fatyô u kaven Yehova Aôndo?

18 Avegher a takerada ne cii nga a ityough ki masen kuren ki ki kaa a vese ér se “lu . . . mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan” yô. (Mbaefese 5:1) Shin er se lu vough ga nahan kpa, doo u se umbur ser, se fatyô u kaven Yehova sha gbenda u vough u a yaren tom a tahav nav man ijirôron na i sha mimi man kwaghfan na kua dooshima na kpaa la. Er nan ve se fe ser se fatyô u kaven Uhembanagee sha won cii laa? Umbur wer, inja i iti i Yehova la tese ér ka a na sha u una hingir nyityô kwagh i í gbe u una lu ve, una kure awashima na cii. Tahav mbu a lu a mi mbu eren kwagh nahan ne mbu kpiligh se iyol kpen kpen, nahan kpa se fatyô u kaven un sha ingin ne ga shinii? Se fatyô.

19 I er se sha ibeen i Aôndo. (Genese 1:26) Nahan uumace mba er akaauma agenegh a shin tar ne nahan ga. Se mba eren kwagh er inyam i eren kwagh sha mfe ve u marami tseegh la nahan ga, shi ka mlu u ken atô u iyol yase shin akaa a hen ikyasen yase a tuur se ve se eren kwagh ga. Yehova na se iyua i doon kpishi—a na se ian i eren kwagh sha asema a ase. Shin er se yen, se lu vough ga nahan kpa, se mba a ian i tsuan kwagh u se soo u lun yô. U soo wer, ú lu or u lun a dooshima, shi ú lu orfankwagh shin ú lu orperapera u nan yaren tom a tahav sha inja yôô? Sha iwasen i jijingi u Yehova yô, ú fatyô u hingir imbaor la vough! Nahan nenge akaa a dedoo a u er sha wono.

20. Ka sea kaven Yehova yô, kwagh ne a wase se u eren nyi kwagh i dedoo?

20 Aluer ú er ishima i Ter u u a lu sha la yô, ú na a saan un iyol. (Anzaakaa 27:11) Er Yehova a fe mbamyen ou cii yô, ú fatyô u ‘doon un ken akaa cii’ je kpaa. (Mbakolose 1:9, 10) Shi aluer ú ngu kaven Ter u u doonshima la sha u maan aeren a dedoo ken we yô, una na ú ian igen i civirigh. Ú lu or u tan iwanger ken tar u u we ime shi u gbe ica a Aôndo ne. (Mateu 5:1, 2, 14) U  wase u samber a iwanger i mlu u Yehova u sha iengem la sha tar. Kwagh ne ka icivir je zua ga!

“Kporom Nen hen Aôndo, Un Kpaa, Una Kporom Her a Ven”

Za hemen u kporom ikyua hen Yehova

21, 22. Ka zende u kuren mayange ga u nyi u lu mba Yehova a doo ve ishima la sha ishi?

21 Kwagh u i we se ken Yakobu 4:8 ér se er la ka kwagh u or nana nôngo a er kwa môm tseegh maa kwagh a bee je ga. Kwaghwan ne ngu er ka zende nahan. Aluer se za hemen a jighjigh wase u nan yô, zende la ua bee mayange ga. Se za hemen u kporom hen Yehova zan zan gbem sha won. Sha kpôô yô, akaa nga a se zer henen sha kwagh u Yehova kpii yô. Doo u se hen ser takerada ne pase se hanma kwagh u Yehova cica cii bee ga. Jighilii yô, se hii a hii u henen akaa a Bibilo i er se sha kwagh u Aôndo tsô! Bibilo iyol i i je kpa i ôr se hanma kwagh u i gbe u se fa sha kwagh u Yehova cii bee ga. Apostoli Yohane ngise kaa wener luun er a nger hanma kwagh u Yesu er zum u lu pasen kwagh shin tar ne la yô, “ityakerada i ma i nger yô, ma i nenger tar ne je.” (Yohane 21:25) Aluer Wan u Aôndo je kpa, i ôr kwagh na nahan yô, Ter iyol na je yô a lu nena!

 22 Aluer se tsôr je kpa mayange se fatyô u henen kwagh u Yehova been ga. (Orpasenkwagh 3:11) Nahan hen ase sha kwagh u a lu se ken hemen la. Shighe u se va lu uma anyom uderi imôngo shin udubu udubu shin umiliôn gayô u ubiliôn imôngo la, se fa kwagh u Yehova Aôndo a hemba er se fe hegen nahan la ica je. Hen shighe la je kpa, akaa a kpilighyol kpishi aa lu a se lu a fa ga yô. A hange se u henen akaa seer a seer, ishima ia zer lun se ker er orpasalmi kpa ngise ishima lu un ker ve, wa icam kaa ér: “Doom u mgbôghom a Aôndo” nahan. (Pasalmi 73:28) Uma u tsôron una doo je a gande ôron shi akaa aa lu kposo kposo a eren—shi una na se ian i dedoo i seer kporom ikyua ikyua a Yehova kpaa.

23. I taver we ishima ér u er nyi?

23 Yô, wongor iyol sha dooshima u Yehova hen a we la hegen je, a̱ doo u ishima sha ishima you cii man sha uma wou cii man sha mfe wou cii kua sha agee ou cii kpaa. (Marku 12:29, 30) Dooshima wou a lu u mimi shi a taver kpaa. Akaa a ú tsough u eren hanma iyange cii, hii sha a kiriki zan zan due sha a vesen cii a̱ tese ér u ngu eren tom sha kwagh môm tsô—inja na yô, mayange je ú de eren kwagh u una hemba taver ikyaryan you a Ter u u sha la ga. Kohol cii yô, za hemen u kporom ikyua hen Yehova zan zan gbem sha won, un kpaa una za hemen u kporom hen a we nahan vough!