Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Atseregh! Aa Bee sha Won Kpa?

Atseregh! Aa Bee sha Won Kpa?

KWASE ugen u i yer iti na ér Panayiota yô, yange vese hen icile igen ken Zegemnger u Mediterenia. Shighe u lu gumkwase la, eren pati kpoghuloo. Ken masejime yô, va lu akawe u pati ugen hen wangar u lu her la. Panayiota yange zenden sha uya uya kohol inyaregh sha ci u pati la je kpaa. Nahan kpa, shighe karen yô, pati due un ishima. Mbapatii mba fe anmgbianev vev tseegh, shi mba hagher sha akaa kpishi, shi ayôôso kua iyuhwe ngee ken pati gande, shin er mbapatii ka ve yilan ayol a ve ér anngôm nahan kpaa.

Orgen mba yer iti na ér Daniel, yange i yese un hen tsombor u u eren kwaghaôndo kpoghuloo yô, ken tar u Ireland. Kpa kwagh er vihi yô, ngu a umbur atseregh a mbahemenev mba kwaghaôndo eren yô. Yange ve ma tashi kpoghuloo, ve mough ve gbidye do shi ve ii inyaregh shin gbande u eren iyua shimi ken côôci, ve hide ve pasen un adua ér una er isholibo yô, una hia ken igyamusu.

Orgen di mba yer un ér Jeffery, yange er kpenga u teen shi yamen akaa anyom kpishi vea ior mba ken tar u Ingila man tar u Amerika, mba ve lu a utso mba zan sha ityar ityar yô. A umbur er mba yamen kasua vea na mbagenev kpishi kua mbagenev mba eren imba kpenga la yange ve mbie mbatomov mba gomoti shighe u ve lu ôron ishe i a kimbi ve sha kwagh yô. Yange ve nyoho zwa ker, ve ôr hanma kwagh u ve fe cii, sha u vea nôngo yô i na ve tom.

Kwagh er vihi yô, ka mba eren kpenga ne tseegh ve eren atseregh ga. Atseregh samber nyian nôngo u tseren sha hanma kwagh u uumace ve eren cii, er pati man kwaghaôndo man kpenga u eren nahan. Sha nahan yô, ishember i ken zwa Grika i i gem ér “atseregh” la ngi ôron kwagh u or u ashighe kpishi yange nan wa ishigh zum u nan lu lamen shin nan lu eren iniumbe sha tsembe yô. Shighe kar yô, i va gema inja i ishember ne hingir hanma or u nan lu eren ma kwagh sha u bumen ior, shin keren mtsera u nan tseegh yô.

Aluer i er kwagh a or sha atseregh yô, a doo nan ga, nahan nana er ayôôso, shin nana vihi ishima, shin vanger a var nan ker gbem. Alaghga nana pine sha lanshima ér: “Atseregh aa bee sha won kpa?” Kwagh er doo yô, Mkaanem ma Aôndo pase se atôakyaa a se fatyô u nan jighjigh ser atseregh aa va bee yô.

ER AÔNDO MAN WAN NA VE NENGEN ATSEREGH LA

Bibilo kaa ér atseregh due hen uumace ga, kpa ka hen orgen u a lu jijingi, i nengen a na ga yô. Shighe u i gba uumace ica lu a gba ga la je, Satan Diabolo nyôr ken iyô, nahan yisa ishigh nagh, za due er ka or u wasen ior nahan, sha er una bume Ifa, u lu kwase u hiihii sha tar la yô. (Genese 3:1-5) Hii shighe la je, kape uumace kpishi ve gem eren ayom je la, man mba eren nahan mbien ior shin zuan a mbamtsera vev.

 Shighe u ikyurior i Iserael gba ken imeen i mcivir u mimi ga shi ve lu civir Aôndo sha atseregh la, Aôndo ta ve icin kwa kimbir kimbir sha kwagh u una tser ve sha ieren ve la yô. Yehova yange mgbegha profeti Yesaia kaa ér: “Ior ne ve kporom her a Mo sha zwa ve, man ve civir Mo sha ityumbujôôgh ve, kpa asema a ve gema gba ca a mo.” (Yesaia 29:13) Yange ikyurior la gem ishima ga yô, Aôndo de ityar igen i lun a tahav va vihi ijiir i vesen i Mbaiserael civir Aôndo her la, ka Yerusalem kua tempel u lu ker la je la. Mbababilon yange ve va hii vihin ijiir la shighe u shi anyom er 607 u a mar Yesu la. Shi mbautyaav mba Mbaroma va mase timin gar la ken inyom i 70, sha shighe u mbaapostoli la. Kwagh ne tese wang ér Aôndo den ér i zer eren atseregh gbem ga.

Shi Aôndo man Wan Na Yesu cii ve soo uumace mba ve eren kwagh sha mimi la. U tesen ikyav yô, shighe u Yesu hii tom na u pasen kwagh ica lu a gba ga la, orgen u i yilan un ér Natanael yô, va hen a na. Yesu nengen a na yô, a kaa ér: “Nenge, mimi je, ka or u Iserael u ma icugh i lu ken a na je ga yô.” (Yohane 1:47) Natanael shon, u i yilan un iti igen ér Bartolomeu la, yange hingir môm ken mbaapostoli mba Yesu mba 12 mbara.—Luka 6:13-16.

Yesu yange luun vea mbadondon un shi tesen ve gbenda u Aôndo a henen kwagh yô. Nahan lu u vea eren kwagh sha atseregh ga. Yesu yange venda atseregh a mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a na la var var sha u i lu icintan. De se nenge aeren a ve agen.

Ve eren “perapera” ér ior ve nenge. Yesu yange kaa a mba lu tesen ve la ér: “Ver nen ishima sha perapera wen la, de eren nen un sha ishigh ki iorough i̱ lu sha ci u ve̱ nenge . . . er mbaatsereghev ve eren . . . nahan ga.” Shi kaa ér ve eren iyua ken “myer” shin sha kwaghfan. Ve eren msen ken iuv, i de lu ken igbar sha u ior ve nenge ga. Nahan mcivir ve una lu u mimi shi Ter na una lumun a mi kpaa—Mateu 6:1-6.

Ve ngôôr puun kwagh ga. Yesu yange kaa ér: “We, [oratseregh] ne, vande dughun gungurkon ken ishe you kera, nahan man u nenge dedoo sha u ú za dugh anivurkon la ken ishe i anmgbian wou kera ye.” (Mateu 7:5) Aluer or ngu ponon mbamshi mba orgen man nan gema nan ngu a mbamshi mba hemban mba orgen la yô, nan ngu tesen ér nan ngu kwagh u nan lu jim jim ga yô. Sha ci u mimi je, “ior ca ca ve er isholibo nahan kera mba a iengem i Aôndo ga.”—Mbaromanu 3:23.

Ve luun a mbaawashima mba dedoo ga. Shighe ugen la, mbahenen mba Mbafarishi man Mbaherode va hen Yesu va pine un mpin sha kwagh u kpandegh ku tan. Ve va wuese Yesu sha ayom, ve kaa ér: “Ortesen, se fa U ngu Or u mimi, man U tesen gbenda u Aôndo sha mimi kpaa.” Maa ve hôn Yesu sha u pinen un ér: “U tan Shisar kpandegh ka sha mi shinii, ka sha mi ga?” Yesu gema kaa ér: “Ka nyi ne karen Mo, ne mbaatsereghev?” Yesu yila ve jighilii ér mbaatsereghev sha ci u, lu mlumun u sha mpin la kwagh gba ve a mi ga, kpa ve lu nôngon ér vea “kôr Un a ikyaazwa.”—Mateu 22:15-22.

Mbakristu mba mimi mba tesen “dooshima u a dugh ken ishima i wang, man imo i dedoo i ken ishima man shi jighjigh u lun a imanger ga la.”—1 TIMOTEU 1:5

Shighe u i ver tiônnongo u Kristu sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 la, i tese ior u eren kwagh sha mimi. Mbakristu mba mimi mban yange ve nôngo kpoghuloo ve dugh atseregh ken a ve kera. U tesen ikyav yô, Peteru u lu môm ken mbaapostoli mba 12 la yange taver anmgbianev nav mba ken Kristu asema ér ve̱ lu ior mba “wan mimi ikyo” shi ve lu a “dooshima u mimi u hen anmgbianev.” (1 Peteru 1:22) Shi apostoli Paulu yange taver mba ve pasen ivangeli a na imôngo la ishima ér ve lu a “dooshima u a dugh ken ishima i wang, man imo i dedoo i ken ishima man shi jighjigh u lun a imanger ga la.”—1 Timoteu 1:5.

TAHAV MBU MKAANEM MA AÔNDO

Atesen a Yesu man mbaapostoli nav, a i nger ken Bibilo la nga a tahav nyian vough er sha ayange a mbaapostoli la kpa lu nahan. Apostoli Paulu yange nger kwagh sha kwagh u atesen ne kaa ér: “Mkaanem ma Aôndo ma uma je, ma tem gbilin ga, ma hemba esen a hanma sanker u esen akur ahar cii, ka ma nyôr zan zan ma pav uma a jijingi man shi uijuan a mshiam kpaa, ka ma kar mbamhen kua mbaawashima kpaa.”  (Mbaheberu 4:12) Ior kpishi hen atesen a Bibilo ne shi dondo kwagh u ve hen la, nahan kwagh ne wase ve u lun a ieren i mimi, kera mba mbaeren kwagh sha atseregh ga. Nenge ase kwagh u yange er iorov mbautar mba se ter kwagh ve ken mhii u ngeren ne la.

“Yange m nenge ve lu ior mba lun a dooshima u mimi, mba ve keren mtsera u mbagenev yô.”​—PANAYIOTA

Yange uma u Panayiota va gema sha shighe u lumun u zan mkombo ken Iyou i Tartor i Mbashiada mba Yehova la. Yange nenge ior tese perapera u sha atseregh sha u vea na i doo mbagenev a ve ga. A kaa wener: “Yange m nenge ve lu ior mba lun a dooshima u mimi, mba ve keren mtsera u mbagenev yô, man lu kwagh u mayange m vande nengen a mi ken anyom a m lu eren pati la ga yô.”

Panayiota maa kôr a mi henen Bibilo zan zan va kar eren batisema. Kwagh ne er anyom kar kuma 30 hegen. Hegen ne a kaa ér: “Yange m zua a msaanyol u mimi ken uma wam; kpa lu shighe u m lu nyôron sha uya uya eren kyampen i patii la ga. Ka er yange m va hii u pasen kwagh u Tartor u Aôndo la ve m hii u zuan a msaanyol ne ye; man ka cii gbenda u se kar ve se va lu ken tar u mimi a dumbur ker je la.”

“M kera soo mer anmgbianev mba ken tiônnongo ve nengem ér m ngu or u mimi, kpa me gema me eren kwagh sha atseregh ga.”​—DANIEL

Daniel di yange va za ikyura ken tiônnongo u Kristu je i va na u ityom igen kpaa. Anyom nga kar kpuaa yô, Daniel ôr ijir igen sha mimi ga, nahan ishima hii u nan un ibo. A kaa wener: “Er m umbur atseregh a ior mba ken côôci i yange m vanden zan la yô, m nenge mer gba kpee u me de u eren ityom i i nam ken tiônnongo la. M kera soo mer anmgbianev mba ken tiônnongo ve nengem ér m ngu or u mimi, kpa me gema me eren kwagh sha atseregh ga.”

Kwagh ka a er i doo yô, Daniel va hide nenge ken masejime ér una fatyô u eren ityom i lu vanden eren ken tiônnongo la a imoshima i wang, nahan hide ngohol ityom ne a ishima i gbar gbar. Ka mba ve civir Aôndo sha atseregh ga la tseegh ve eren kwagh sha mimi nahan ye. Ve hen u vanden “dughun gungurkon” ken ishe ve cii man kaan ér vea “dugh anivurkon” ken ishe i anmgbianev vev ye.

“M nenge mer doo u me za hemen u lun orkpenga u eren anyighe, ôron kwagh sha zwa nyohon sha u me zua a tom ga. Avur a Bibilo er Anzaakaa 11:1 nahan na yô, m lu a imo i wang ken ishima ga.”​—JEFFERY

Jeffery u yange er kpenga vea mbatsoov anyom kpishi la kaa ér: “Er m lu henen Bibilo seer la, m nenge mer doo u me za hemen u lun orkpenga u eren anyighe, ôron kwagh sha zwa nyohon sha u me zua a tom ga. Avur a Bibilo er Anzaakaa 11:1 nahan na yô, m lu a imo i wang ken ishima ga. Ivur la pase se ér ‘iyôgh ki karen kwagh a mi sha icugh ka kwagh u ndôhôr TER ishima je.’” Jeffery ngu er Mbafarishi mba yange ve pine Yesu kwagh sha kwagh u kpandegh ku tan la nahan ga, kpa a hen u eren kwagh sha mimi a mbananjighjigh man mba ve ne jighjigh ga la cii.

Mbashiada mba Yehova umiliôn imôngo sha tar cii mba nôngon kpoghuloo ér vea dondo kwagh u ve hen ken Bibilo la. Mba nôngon sha afatyô ve cii ér vea haa “orhe iyol u i gbe un sha inja i Aôndo ken perapera u mimi man mtsegh u mimi” la. (Mbaefese 4:24) Se mba taver we ishima ser fa kwagh u Mbashiada mba Yehova, man akaa a ve ne jighjigh a mi la, man er vea wase u u fan kwagh u tar u he u Aôndo a tende zwa u van a mi la yô. Ka tar u “perapera una tema ker,” kpa atseregh yô, aa kera lu ga yô.—2 Peteru 3:13.