Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

M Zua a Msaanyol Kpishi ken Tom u M Er Aôndo La

M Zua a Msaanyol Kpishi ken Tom u M Er Aôndo La

Shighe u m lu iyev la, ior mbagen nyaghen mo, shi ishima nyian mo er kwagh a va hembam ken tar nahan, shi m cian ashe. Kwagh ne na yô, saan uma wam iyol ga. Er m nenge mer Bibilo ia fatyô u nan mo mmem ken ishima yô, m za hen côôci i Fada i hen ijiir yase la, mer i za tesem Bibilo. M zough a iwasen la ga yô, m hide m penda ishima sha anumbe a eren.

Ica kera gba ga maa m nyôr iyol ken anumbe a tsuen dughun igyônôgyô man anumbe a nan or hingir iyol agbende agbende. Ken masejime yô, m va bugh ijiir i eren anumbe ne hen geri u San Leandro, ken kpentar u California, ken tar u Amerika, m lu eren tom her vea mbagenev mba ve eren anumbe shon yô, kua ugen u yange za iti ken tar u Amerika kpishi yô. Er m hingir iyol agbende agbende nahan kpa, saan uma wam iyol ga.

M ZUA KWAGH U M LU KEREN LA

Zum u ijende yam igen hen ijiir yam i anumbegh la fa ér sarem u fan Bibilo yô, a tesem orgen u nana wasem yô. Kpernan sev mbu aven yô, Orshiada u Yehova ugen va hen ya wam. Yange se lam ahwa anyiin, lu nan mo mbamlumun ken Bibilo sha mbampin av. M va kaa a na mer a hide a va aikighe. Hidi yô, se lam sha akaa a ken Bibilo zan zan atôutu. Kwagh u yange m fa la doom kpishi, nahan m kaa a na mer m soo mer kpernan ma m ze vea na ma m za nengen er ka a er tom u pasen kwagh la yô. Kpernan m dugh vea na yô, kpiligh mo iyol u nengen er lu bughun Bibilo tesen ior mbamlumun sha mbampin vev yô. Nahan m kaa mer mo kpa ka kwagh u m soo u eren ken uma wam je la!

Maa m tee ijiir yam i anumbegh la, m hide m lu eren tom u pasen kwagh la vea pania * ne. Ken uwer u Mei 1948 la, i erem batisema sha mkohol u vesen u i er hen agirigi u anumbegh u i yer ér Cow Palace, hen geri u San Francisco, kpentar u California yô. Ken masejime yô, mo iyol yam kpa m hingir pania ken inyom shon.

Kpa cii man shighe ne yô, m kaa a Mbashiada mer ve za pase ngôm kwagh. Un kpa kegh ato a ve shi ica i gba ga je maa hingir kwase u civir Yehova. Shin er ior nav hendan a na kpoghuloo nahan kpa, yange civir Aôndo sha mimi anyom kar kpishi cii je ve mase saan ku ye. Orgen môm hen tsombor wase kera hingir Orshiada ga.

M ZUA A KWASE

Ken inyom i 1950 la, m mough m yem hen geri u Grand Junction, ken kpentar u Colorado, ape m za zua a gumkwase u i yilan ér Billie yô. I mar un ken inyom i 1928 shi vese sha shighe u ican i inyar gba sha tar cii la. Hanma tugh yô, ngô na a tsar imenger i yeghen mir mir, a ôr un Bibilo. Shighe u Billie lu anyom anyiin la, a fa takerada u ôron, shi kôr akaa a ken Bibilo kpishi ken ityough. Shighe u kwavanyom u 1940 lu yemen u za been la, ngô na hen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova, nahan a fa er hell shin hade i lu ijiir i eren ior ican ga, kpa i lu uwar u orkpen yô. (Orpasenkwagh 9:5, 10) Minnie vea nom na cii yange ve hingir Mbashiada.

Ken inyom i 1949 la, Billie bee makeranta u vesen hen geri u Boston hide hen ya, maa hii u henen Bibilo kpoghuloo. U ma hingir tica ken makeranta la yô, a tsegha  uma na sha ci u Aôndo. Yange i er un batisema sha mkohol u ityar ityar, u Mbashiada mba Yehova er hen agirigi u anumbegh u Yankee Stadium hen geri u New York, ken inyom i 1950 la. Ica kera gba ga je se fa ayol, maa se er ivese, shi se hii u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la imôngo.

Yange se hii tom ne hen geri u Eugene, ken kpentar u Oregon, shi se ya ijende a ior kpishi mba i lu ijende i paven ga yô. Ken inyom i 1953 la, se mough se yem hen geri u Grants Pass, ken kpentar u Oregon, se za wase tom hen tiônnongo ugen u lu a mbapasenkwagh kpuaa yô. Shi inyom shon gbe atô yô, i yila se ér se za makeranta u Gileadi, kelase u sha 23 la; ka makeranta u Mbashiada mba Yehova u tsaase mbamishen. Hen shighe ne, Makeranta ne lu hen haregh u New York, ikyua a angeri u South Lansing, u a gbe ica a geri u New York i kom er ukilomita 400, vegher u ken imbusutarimese la.

SE ZA ER TOM U MISHEN SHIN TAR BRAZIL

Yange se bee makeranta u Gileadi la iwer ngi kar itian yô, mo vea Billie se mough ken uwer u Disemba, 1954 u yemen tar Brazil sha igirgi i purugh i lun a injin uhar. Se yem kuma ihwa i môm nahan maa injin u môm za de tom sha gbenda, kpa se za gba ken tar u Bermuda a zayol shio. Se mough heela shi se za gba ken tar u Cuba sha ci u zayol ugen. Kwagh ne na yô, se vihi shighe sha gbenda kuma ahwa 36 shi tume se iyol cii se mase za nyôron hen afishi a branci a Mbashiada mba Yehova a hen geri u Rio de Janeiro, ken tar u Brazil la ye.

Iyou i Tartor i hiihii hen geri u Bauru—ka ijiir i yange i haya a haya yô, shi ka kwagh u yange m nger sha mi ken inyom i 1955 je la

Yange se tsa ayange kpuaa maa, mo vea Billie kua mbamishen mbagen uhar se yem hen geri u Bauru, ken kpentar u São Paulo, se za hii tom mishen her. Ior lu hen geri la hemba 50,000, man lu se se lu Mbashiada mba Yehova mba hiihii her ye.

Yange se hii u zan ior inya hen uya vev, kpa ica i gbe ga yô, Fada u hen ijiir yase la hii u yangen tom wase. A vaan se ken ijime, a taan mbayaav icin ér ve de ongo loho wase ga. Nahan kpa, ukasua mba kar kpuaa yô, ior mba hen zege tsombor ugen mba se hen Bibilo a ve yô, ngohol ityesen i Bibilo i mimi la shi ve va er batisema. Ica i gba ga maa mbagenev kpa hii u henen Bibilo.

Tsombor u u er batisema ne, lu a anmgbian ve u lu pesiden u zege mzough ugen yô. Nahan m za haya iyaagh vev ki mzough kira mer se va er mkohol u ningir her. Fada u lu hendan a vese la ngur vendan taveraa ér i de ne se ijiir la ga yô, mzough shon tema sha kwagh ne, maa orhemen ve ne kaa a ve ér: “Aluer ne venda yô, me haa ikyav inya!” Tsô i lumun ér se er mkohol wase.

Mba ker ken inyom i 1956 yô, i lôhô se mkohol u vesen hen geri u Santos, ken kpentar u São Paulo. Yange Mbashiada mba hen tiônnongo wase za mkohol la nôngo u kuman iorov 40, sha girgidogo. Se mba hidi hen Bauru yô, m zua a washika ugen u pasen mo ér i nam tom u ortamen u sôron atôônanongo a Mbashiada mba Yehova. Lu mhii u tom u yange m er ken tar u Brazil nôngo u kuman anyom 25, m lu zenden ajiir kpishi ken zegetar la je la.

Ken inyom i môm tseegh, yange se zua a nongo u mbapasen kwagh u Tartor sha gbashima hen geri u Bauru

MLU U TOM U PASEN KWAGH HEN SHIGHE LA

Sha ayange la, zende lu ican kpishi. Ken masejime yô, se zende se nôngo u tseren tar la jimin cii sha bôôsu man sha girgidogo man ikyekye i kpelan a kpela man sha ikyekye i shian shian kua sha angahar. Yange se hii zan hen geri u Jaú, ken São Paulo. Fada u hen ijiir la yange hendan a vese.

A kaa ér: “Ne pase ‘iyôngo yam!’ kwagh ga.”

Se gema se kaa a na ser: “Ka iyôngo you ga, ka iyôngo i Aôndo.”

Yange se wa iyol u tesen ior tser u vidio u sha kwagh u tom wase u pasen kwagh u i eren sha tar cii la; ngu a itinekwagh ér The New World Society in Action, kpa Fada ne kohol ikpelaior ér i̱ za ta num sha a vese. Maa fese je se za ôr dasenda. Fada la za ve ase a ikpelaior i hen parishi na la hen ape se lu tesen vidio la yô, udasenda kpishi tile sha hunda hôn ugbuuka sha a ve. Nahan ikpelaior nenge vidio la sha ishima ve.

 Ajiir a yange se er tom sha ayange la cii, ukwaghaôndo mbagenev nôngo u hendan a vese nahan. U tesen ikyav yô, yange se zua a upania mbakasev uhar hen geri u Brusque, ikyua a geri u Blumenau, ken kpentar u Santa Catarina. I lu tôvon ve a ican hen ijiir ne kpoghuloo. Kpa ve zua a injar sha ishimawan man ishimataver ve la kpishi. Ken anyom 50 a a kar hegen ne, i ver atôônanongo hemba 60 hen ijiir la, man nga zan hemen tsembelee, shi Iyou i Mkohol i doon ashe kpa ngi her ikyua, hen geri u Itajaí!

Kwagh u vesen ken tom u sôron atôônanongo la, u hemban doon se yô, ka ashighe a yange se er tom u wan agoyol sha mbamkohol mba vesen vea Mbashiada mbagenev imôngo la. Ken kwavanyom u 1970 la, m zua a ian i civirigh i lun ortamen u nengen sha mkohol u vesen, u i er hen zege agirigi u anumbegh u i yer ér Morumbi Stadium la. Yange i pine atôônanongo a kuman er deri môm a a lu ikyua la iwasen, ser a tindi iorov pue pue ve̱ va sôr agirigi u anumbegh la hen tugh mbu kpernan a hii mkohol u vesen shon la.

Er lu hen tugh mbura mbagbidyen bol due hen agirigi la yô, se ungwa mbagenev lu lahan se kaan ér, “Nenge, kasev va di kpuaa tsô a u ucanca vev man akaa a uman mngerem a mi.” Nahan kpa, er ahwa pue kar uhar utu nahan, i sôr agirigi u anumbegh la cii i bee, hingir ker wang! Kpiligh orvesen u nengen sha ijiir la iyol, a kaa ér, “A lu mbatomov av yô, ma i tee ve kasua jimin u eren tom u ne Mbashiada ne er ken ahwa kpuaa ne!”

SE CIN SE HIDE KEN TAR U AMERIKA

Ken inyom i 1980 la, terem saa ku, nahan ica i gba ga maa se hide ken tar u Amerika sha u va nengen sha ngôm, hen geri u Fremont, ken kpentar u California. Se lu eren tom u esen ayou tugh, nahan se za hemen u eren tom u pania shi wasen mbalamen zwa Portuguese mba ve lu hen ijiir ne la. Shighe kar yô, se mough se yem hen anijiir ugen ikyua her, u i yer ér San Joaquin Valley la, se za ker ior mbalamen zwa Portuguese hen zege haregh ne, hii hen geri u Sacramento zan zan ar hen geri u Bakersfield. Hegen ne, atôônanongo a ken zwa Portuguese nga ken kpentar u California kuma er pue nahan.

Ngôm va kpen ken inyom i 1995 yô, se mough se yem ken kpentar u Florida, se za nenge sha ter u Billie zan zan kar saan ku. Ngô u Billie yange kpe ken inyom i 1975 la. Ken inyom i 2000 la, se mough se yem ken kpentar u Colorado, iombortar i lun agungu agungu ken imbusutariyan i tar u Amerika la. Heen kpa se za er tom u pasen kwagh hanma shighe la hen India mba ve lu marnya u tar u Amerika, mba ve lu hen ipaven i Navajo kua Ute mbara. Kwagh er vihi yô, Billie va saa ku ken uwer u Febewari 2014.

Saan mo iyol kpishi er yange m zua a Orshiada u Yehova, u nam mbamlumun ken Bibilo sha akaa a m pine un kpishi, anyom a kar i hembe 65 hegen la yô! Jighilii yô, saan mo iyol sha ci u yange m time sha akaa a Orshiada la ôrom la vighe vighe sha u me fa, a lu kwagh u Bibilo i tese jim jim yô. Kwagh la na yô, m zua a msaanyol kpishi ken tom u m er Aôndo ne.

[Ngeren u shin kpe]

^ par. 8 Pania ka Orshiada u Yehova u nan ver ahwa a nana pasen kwagh ken hanma uwer yô.