Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbakristu mba ve er ivaa la vea fatyô u nengen gbenda u yangen mar u i yer ken zwa Buter ér intrauterine device (IUD) la ér ka kwagh u Ruamabera a lumun a mi yôô?

Mbakristu mba ve er ivaa la vea fatyô u timen sha akaa a mimi a injaa a a gbe a zough sha ikyaa ne la, kua sha akaawan a Bibilo kpaa. Maa vea tsua kwagh u vea er ve vea za hemen u lun a imoshima i dedoo hen Aôndo yô.

Shighe u lu iorov uhar lu shin tar la, man shighe u i va tim tar sha Mngerem ma Deemee, mase shin iorov anigheni la, Yehova kaa a ve ér: “Mar nen kpishi, seer nen ngeen.” (Gen. 1:28; 9:⁠1) Kpa Bibilo kaa ér gba u Mbakristu vea kura tindi la ga. Sha nahan yô, ka noov man kasev i gbe u vea tsua u eren ma kwagh u yangen mar, sha u vea lu a zege tsombor ga ye, shin va maren mbayev sha shighe u ve soo la ye. Ka atôakyaa a nyi nahan i gbe u vea time sha mini?

Hanma gbenda u Mbakristu ve soo u yangen mar la cii, gba u vea dondo akaawan a Bibilo la. Sha nahan yô, Mbakristu ka ve palegh ieren i vihin iyav sha apera, sha u yangen mar la. Kwagh u vihin iyav sha apera la, lumun a kwagh u Bibilo i kaa ér se lu a icivir sha uma la ga. Mbakristu vea soo u wuan uma u shighe una karen yô, una hingir orumace la ga. (Eks. 20:13; 21:​22, 23; Ps. 139:16; Yer. 1:⁠5) Kpa hide kwagh u eren tom a IUD sha u yangen mar la di ye?

Yange i vande tan iwanger sha kwagh ne ken Iyoukura i ken zwa Buter i Mai 15, 1979, peeji 30-31 la. Mbaanar mba IUD mba ngise i eren tom a mi wuee la, lu roba i tôô i wa kwase ken sagh sha u yangen mar ye. Ngeren la kaa ér, yange i fa gbenda u mbaanar mba IUD mban eren tom la tsembelee ga. Mbafankwagh u tweregh tsema tsema kaa ér mbaanar mba IUD la yange ve er kwagh ugen ken sagh u kwase, u a na mnyandem ma nomsoor ma kera fatyô u zan nyôron ape aji a kwase a lu la ga yô, nahan yangen kwase la u jiren iyol. Aluer kwase jire iyol ga yô, uma u he kpa hii ga.

Nahan kpa, ikyav tese ér, ashighe agen kwase u i er nan kwagh ne la, nan jire iyol. Alaghga iji i mnyandem ma nomsoor ma za zough sha mi ve  kwase nan jire iyol la, ia vese ken ma gbaa sagh shin alaghga ia kar a yem ken sagh. Shighe a karen yô, anar u IUD u a lu ken sagh la a vihi iji i i zough sha mnyandem ma nomsoor ve kwase a jire iyol la, nahan ijenawambe la i kera hingir wan ga. Aluer i wua uma u a lu vesen ne yô, a lu inja er i vihi iyav mbura sha apera nahan. Ngeren la mase kuren ér: “Gba u Orkristu u nan civir Aôndo sha mimi, u nan soo u eren tom a anar u IUD la, nana time sha gbenda u yangen mar ne la zulee, sha gbenda u tesen ér nan ngu a icivir sha uma, u a lu icighankwagh la, er Bibilo i tese la nahan.”​—⁠Ps. 36:⁠9.

Hii shighe u i due a ngeren ne ken inyom i 1979 la je, akaa nga kpishi a mbasainsi shin mbatwerev ve seer fan sha ikyaa i IUD ne yô.

I due a mbaanar mba IUD uhar mba yangen mar a mi. Anar u IUD u môm u a lu a togula ker la, yange i er tom a na wuee ken tar u Amerika ken inyom i 1988 la. Heela tseegh ga, yange i due a anar u IUD ugen, u a lu a kyemika ker i ka i due i haa ken sagh u kwase la, ken inyom i 2001 la. Nahan i kav ér mbaanar mba IUD mba uhar mban ka ve er tom nena?

Togula: Er se vande ôron nahan, mbaanar mba IUD ka ve na i lu mnyandem ma nomsoor ican kpishi u karen ken sagh za nyôron ape iji i kwase i lu la. Heela tseegh ga, mbaanar mba IUD, mba a togula u megh nagh ka ku vihi mnyandem ma nomsoor, inja na yô, togula la ka a hingir er ka icigh ki wuan mnyandem nahan. * Kwagh ugen yô, i kaa ér, mbaanar mba IUD mba ve lu a togula ker la, ka ve gema mlu u sagh u kwase la.

Kyemika: Mbaanar mba IUD mban ka ve lu a kyemika ker, i lu er kyemika i ashighe kpishi ka i lu ken mcimbim ma yangen mar la nahan. Mbaanar mba IUD mban ka ve haa kyemika ken sagh u kwase. Ka inja er mbaanar mba IUD mban ka ve yange aji a kasev mbagenev u zuan sha mnyandem ma nomsoor nahan. Jighilii yô, aluer iji i kwase zua sha mnyandem ma nomsoor ga yô, nana fatyô u jiren iyol ga. Dugh kwagh ne kera yô, shi i kaa ér kyemika i i lu ken mbaanar mba IUD la, ka i hoghol a sagh u kwase. * Shi kyemika la ka i na kwagh u tiange tiange u a lu sha zwa sagh la a taver, nahan mnyandem ma nomsoor ma kera fatyô u karen ken ilyeegh ki kwase ki yaven a or la, za nyôron ken sagh ga. Mbaanar mba IUD mban ka ve er akaa ne kua akaa a mbaanar mba IUD mba tsev mbara eren la kpaa cii.

Er se vande ôron nahan, ka inja er mbaanar mba IUD mba uhar mban cii, ka ve gema mlu u sagh u kwase nahan. Kpa aluer iji i kwase zua sha mnyandem ma nomsoor, nahan nan hingir u jiren iyol di ye? Alaghga ia kar a za nyôr ken sagh, kpa ia fatyô u vesen ker ga sha ci u sagh la kera ngu sha gbenda u wan a fatyô u vesen ker ga. Kwagh ne una na iyav mbura mbua vihi sha mhii u mbu la je. Nahan kpa, mbasainsi nenge ér, ashighe kpishi ka i kar a kar ve iji la i nyôr ken sagh kpa, i fatyô u “vesen ga” ye, vough er ashighe kpishi ka a lu mcimbim ma menan ma yangen mar la kpa ka i lu nahan.

Sha nahan yô, or môm kpa nana fatyô u ôron vangertiôr ér mbaanar mba IUD mba ve lu a togula shin kyemika ker la, vea fatyô u yangen kwase u jiren iyol ga. Nahan cii kpa, kwagh u mbasainsi ve tev sha mi ve ve zough a mi la tese ér, er mbaanar mba IUD mban ve eren tom sha igbenda i i ter sha heen ne la yô, ka i kar a kar ve kwase u nan er tom a mi la nan wa iyav ye.

Aluer Mbakristu mba ve er ivaa la soo u yangen mar a ma anar u IUD yô, vea fatyô u lamen vea ortwer u nan fe kwagh u mbaanar mba IUD mba ve lu hen ijiir ve la tsema tsema, kua mbamtsera mba kwase nana zua a mi man mbamzeyol mba nana tagher a mi la kpaa. Mba ve er ivaa la, ve de veren ishima shin deen ér orgen môm nana tsua kwagh u vea er la sha ci ve ga, ortwer je kpaa ga. (Rom. 14:12; Gal. 6:​4, 5) Ka kwagh u i lu ve tseegh i gbe u vea tsua yô. Gba u vea tsua kwagh u ve soo la sha gbenda u tesen ér sar ve u eren ishima i Aôndo shi zan hemen u lun a imoshima i wang hen a na.​—⁠Nenge 1 Timoteu 1:​18, 19; 2 Timoteu 1:⁠3.

^ par. 4 Afishi a nengen sha kwagh u mkpeyol ken tar u Ingila, a i yer ér National Health Service la due a ngeren ugen kaa ér: “Mbaanar mba IUD mba ve lu a togula ker kpishi la, doo je gande ôron. Kwagh ne tese ér, ken inyom jimin cii, aluer kasev 100 er tom a anar u IUD ne yô, alaghga a lu môm ken a ve tseegh nana wa iyav ye. Kpa mbaanar mba IUD mba ve lu a togula ker kpishi ga yô, ve doo kuma ga.

^ par. 5 Er mbaanar mba IUD mba lun a kyemika ker ne ka ve na sagh u kwase a hoghol yô, ashighe agen mbatwerev ka ve na kasev mba ve er nom shin ve er ga, mba ka vea due won ve, awambe a haa kpishi la IUD mban, sha u sôron zayol ne.