Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

“Seer Se Jighjigh u Nan”

“Seer Se Jighjigh u Nan”

“Wasem sha myina u jighjigh wam u nan ne.”—MAR. 9:24.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 81, 135

1. Jighjigh u nan ngu hange hange sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

I LU nahan u pine iyol you wer: ‘M ngu or u Yehova una lumun u yiman mo shighe u zegecan la, nyôron a mo ken tar u he’ la vee? Jighilii yô, akaa nga kpishi a i gbe u se er ve se war yô. Kpa apostoli Paulu yange pase kwagh u vesen ugen u a lu hange hange yô, ér: “Á fatyô u doon Aôndo ishima ga, saa sha jighjigh u nan.” (Heb. 11:6) Alaghga se nenge ser ngula ka kwagh u kiriki, nahan kpa mimi yô, “ka ior cii ve lu a jighjigh u nan ga.” (2 Tes. 3:2) Avur a Bibilo ne wase se u fan er i gbe hange hange u se lu a jighjigh u nan taveraa yô.

2, 3. (a) Peteru yange tese er i gbe hange hange u se lu a jighjigh u nan nena? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi?

2 Apostoli Peteru yange pase er jighjigh u nan a lu hange hange yô, shighe u lu ôron kwagh u ‘mkar u ka i kar’ jighjigh “sha u una kuma iwuese man icivir man iengem sha m-ande u Yesu Kristu” la. (Ôr 1 Peteru 1:7.) Er zegecan a zulum ne, se soo ser se nôngo sha afatyô wase cii se lu a jighjigh u nan sha er se lu môm ken mba Tor wase u iengem la una va wuese ve zum u a pase un yô. Isharen yase yô, ka u lun “mbananjighjigh sha er uma [wase] una war yô.” (Heb. 10:39) Aluer ka awashima wase la yô, se fatyô u sônon er or u yange zamber a Yesu ér: “Wasem sha myina u jighjigh wam u nan” la nahan. (Mar. 9:24) Gayô kwagh la una mgbegha se u ôron kwagh u mbaapostoli mba Yesu kpa ôr la, ser: “Seer se jighjigh u nan!”—Luka 17:5.

 3 Er i gbe hange hange u se lu a jighjigh u nan yô, de se time nen sha mbampin mban. Se er nan ve se lu a jighjigh u nana? Se tese ser se mba a jighjigh u nan nena? Er nan se lu a vangertiôr ser aluer se sôn Yehova ser a seer se jighjigh u nan yô, una ungwa?

KA SEA TAVER JIGHJIGH WASE U NAN YÔ, I DOO AÔNDO A VESE

4. Ka ikyav i unô ia mgbegha se u taver jighjigh wase u nana?

4 Se fatyô u henen kwagh u jighjigh u nan hen ior mba i er kwagh ve ken Bibilo la sha ci u “akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase lu i nger a ye.” (Rom. 15:4) Ka sea ôr kwagh u Aberaham man Sara man Isaka man Yakob man Mose man Rahabi man Gidion man Baraki kua ior mbagenev mba Bibilo i er kwagh ve la yô, kwagh la a mgbegha se u gbidyen kwar sha kwagh u jighjigh u nan wase. (Heb. 11:32-35) Heela tseegh ga, ka sea ôr kwagh u jighjigh u anmgbianev asev mba se civir Yehova vea ve imôngo la yô, kwagh la kpa a mgbegha se, se nôngo kpoghuloo se taver jighjigh wase u nan. *

5. Eliya yange tese ér un na Yehova jighjigh taveraa nena, man ikyav na ne i mgbegha se u gbidyen kwar sha nyi?

5 De se tese ikyav ken Bibilo sha kwagh u profeti Eliya. Nenge ase akaa a yange er a a tese ér Eliya na Yehova jighjigh a ishima na cii yô. Eliya yange pase Tor Ahaba a vangertiôr ér Yehova ngu van a icegh, a kaa ér: “Mimi je, er TER, . . . A lu u uma ne, avure aa kera gba ga, ura kpaa ua kera nôô . . . ga, saa sha imo yam.” (1 Utor 17:1) Eliya na jighjigh ér Yehova una na un kua mbagenev akaa a kwagh gba ve a mi la ken anyom a icegh ia za la cii. (1 Utor 17:4, 5, 13, 14) Eliya shi lu a vangertiôr ér Yehova una nder wanakiriki ugen u saa ku yô. (1 Utor 17:21) Eliya yange na jighjigh ér Yehova una er usu ua sen sha a hia nagh ku un sôngo sha Uwo u Karmel la. (1 Utor 18:24, 37) Ka va kom Yehova u been a icegh, er ikyav i ura tsô kpa lu a lu ga la, Eliya kaa a Ahaba ér: “Kôndo, za ya kwagh, ma kwagh, gadia ihyuran i zegeura ngi” van. (1 Utor 18:41) Ikyav i Eliya ne i wase se u gbidyen kwar fan aluer se mba a jighjigh u nan taveraa ga he?

SE ER NAN VE SE TAVER JIGHJIGH WASE U NANA?

6. Ka nyi i gbe u se sôn Yehova ser a na se se taver jighjigh wase?

6 Se fatyô u taver jighjigh wase u nan sha tahav asev ga. Jighjigh ka vegher u ityamegh ki jijingi. (Gal. 5:22) Sha nahan yô, aluer se dondo kwagh u Yesu yange wa ér se eren msen, se sônon ser i seer se jighjigh la yô, se lu eren kwagh sha kwaghfan. Yesu na se ibumun nahan ér, Ter una “na mba ve sen Un la Icighan Jijingi.”—Luka 11:13.

7. Tese ikyav i kwagh u se er ve jighjigh wase una seer taver yô.

7 Aluer se mba a jighjigh u nan yô, gba u se za hemen u taver un. Se fatyô u tôôn jighjigh wase u nan karen sha usu u i keer yô. Shighe u i keer usu yô, alaghga ua lu yeghen ibyur ibyur. Nahan kpa, aluer i kera kende usu la gayô, ua gba kur kur maa manger usu ua pir, a mase shin aka a tseen la tseegh. Aluer aka la kpa i er kwagh sha mi ga yô, shighe a karen yô, aa pir a hingir mtwem. Kpa aluer u za hemen u kenden usu la wan ikyôn ker yô, ua lu yeghen her. Se kpa saa se ôron mkaanem ma Aôndo hanma shighe ve jighjigh wase u nan una za hemen u taver ye. Aluer se mba henen Bibilo hanma shighe yô, ia doo se ishima tsung kua Or u a ne i nger i la, nahan kwagh la una na jighjigh wase a seer taver.

8. Ka nyi ia wase se ve se seer taver jighjigh wase, shi una za hemen u lun taveraa?

8 Ka nyi igen kpa, u er ve u seer taver  jighjigh wou shi una za hemen u lun taveraa? De saan sha kwagh u yange u hen ve i er u batisema la tseegh ga. (Heb. 6:1, 2) Henen akaaôron a profeti a Bibilo a a kur la, sha ci u kwagh ne una na u atôakyaa a vesen a seer lun a jighjigh u nan. Shi u fatyô u ôron Mkaanem ma Aôndo fan kwagh u i gbe u mbananjighjigh vea eren ve a tese ér ve na jighjigh taveraa la.—Ôr Yakobu 1:25; 2:24, 26.

9, 10. Aluer se mba a azende a dedoo shi se mba zan mbamkombo mba tiônnongo shi duen kwaghpasen yô, kwagh ne una wase se u taver jighjigh wase u nan nena?

9 Apostoli Paulu yange kaa a mba ve civir Aôndo a na imôngo la ér ve ‘taver asema a ve imôngo sha jighjigh ve u nan ayol a ve.’ (Rom. 1:12) Ka sea luun imôngo vea mba se civir Aôndo vea ve la yô, se cii se fatyô u taver jighjigh wase u nan, hemban je yô, aluer se mba lun imôngo a mba i vande “karen” jighjigh ve u nan la yô. (Yak. 1:3) Ujende mba bov, mba vihin jighjigh u nan, kpa azende a dedoo yô, ka a wase se u seer taver jighjigh wase u nan. (1 Kor. 15:33) Ka ityôkyaa i i ne ve i we se kwagh ér “se̱ de bundu . . . mbamkohol asev” ga, kpa se za hemen u ‘taver asema ayol a ase’ je la. (Ôr Mbaheberu 10:24, 25.) Ityôkyaa igen yô, akaa a ka se za ungwa ken mbamkombo asev la nga a wa se kwagh u una wase se u taver jighjigh wase yô. Kwagh ne zua sha kwagh u Paulu a kaa ér: “Jighjigh u nan ka sha m-ongo” la. (Rom. 10:17) Se mba ze mbamkombo asev mba Mbakristu la hanma shighe kpa?

10 Ka sea due kwaghpasen yô, se taver jighjigh wase u nan kua u mbagenev kpaa. Ka se hen u nan Yehova jighjigh taveraa shi pasen kwagh na vangertiôr hanma shighe cii, er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la nahan.—Aer. 4:17-20; 13:46.

11. Lu nyi i wase Kalebu man Yosua ve lu a jighjigh u nan taveraa, man se dondo ikyav ve la nena?

11 Ka sea kav er Yehova a wasen se shi a ongo mbamsen asev yô, kwagh ne a na jighjigh wase a taver. Ka kwagh u yange taver jighjigh u Kalebu man Yosua je la. Yange ve na Yehova jighjigh shighe u ve za gba mker ken Tar u Ityendezwa la. Nahan shighe ngur karen yô, jighjigh ve u nan lu taver seer a seer, er ve nenge Yehova lu hemen ve sha hanma kwagh cii yô. Ka nahan ve Yosua ôr Mbaiserael mkaanem man a vangertiôr ye, ér: “Ma kwagh môm sha akaa a dedoo a TER, Aôndo wen, ter sha a ven la bunde ga.” Shi va kaa a ve ér: “Cia nen TER, er nen Un tom sha ishima i môm man sha mimi kpaa . . . Kpa mo a ya wam cii yô, ka TER sé civir Un ye.” (Yos. 23:14; 24:14, 15) Aluer se bende se nenge er Yehova a doo yô, se kpa se fatyô u ôron kwagh vangertiôr nahan.—Ps. 34:8.

ER SE TESE JIGHJIGH WASE U NAN YÔ

12. Ka nyi Yakobu a tese ér gba hange hange u se er cii ve se lu a jighjigh u nana?

12 Se tese ser se mba a jighjigh u nan taveraa nena? Orhenen Yakobu na mlumun sha mpin ne ér: “Me tese u jighjigh wam u nan sha aeren a am.” (Yak. 2:18) Ka ieren yase ka i tese ér se na jighjigh taveraa ye. Se nenge ase er i hii ve se ôr nahan yô.

Mba ve eren tom u pasen kwagh sha gbashima la ka ve tese ér mba a jighjigh u nan taveraa (Nenge ikyumhiange i sha 13 la)

13. Aluer se mba pasen kwagh yô, kwagh la una tese ér se mba a jighjigh u nan nena?

13 Kwaghpasen ka gbenda u dedoo u tesen ser se mba a jighjigh u nan. Sha ci u nyi? Sha ci u ka sea pasen kwagh yô, tese ér se na jighjigh ser mkur zulum shi “una bunde ga.” (Hab. 2:3) Gbenda môm u se fatyô u fan ser jighjigh wase u nan taver yô, ka u gbidyen kwar nengen gbenda u se ne ayol a ase u eren tom u pasen kwagh la. Se mba nôngon sha afatyô wase cii, alaghga je yô, keren igbenda i se seer eren tom u pasen kwagh la kpa? (2 Kor. 13:5) Sha mimi yô, aluer se mba ‘pasen kwagh sha u zuan a myom’ yô, ka gbenda u dedoo u tesen ér se mba a jighjigh u nan.—Ôr Mbaromanu 10:10.

14, 15. (a) Se fatyô u tesen sha akaa a se eren ayange ayange la ser se mba a jighjigh u nan nena? (b) Ôr kwagh u yange er, u a tese jighjigh u nan u tsombor ugen yô.

 14 Shi se fatyô u tesen ser se mba a jighjigh u nan sha u nôngon a mbamtaver mba se tagher a mi ayange ayange la. Nahan yô, aluer kwaghnyoon kôr se shin iyol kpe se shin se ure shin se mba ken ibanave gayô se mba tagher a mbamzeyol mbagenev kpa, se mba a vangertiôr ser Yehova man Wan na vea “wase se sha shighe vough.” (Heb. 4:16) Ka se tese ser se mba a imba vangertiôr la sha u sônon Yehova ser a wase se sha akaa a ken jijingi tseegh ga, ka se sôn un ser a nenge sha ugbayol asev kpaa. Yesu yange kaa ér se fatyô u eren msen sônon akaa a iyolough kua “kwaghyan wase u a lu sha ci u ayange ayange” la. (Luka 11:3) Akaa a i nger ken Bibilo la pase wang ér Yehova una na se hanma kwagh u kwagh a gbe se a mi la cii. Shighe u icegh za ken tar u Iserael tsung la, Yehova lu nan Eliya kwaghyan man mngerem. Yehova yange tindi “ugugôô va naan un bredi kua inyam pepe, man shi bredi kua inyam aikighe; a maan mngerem shin uwagh.” (1 Utor 17:3-6) Se na jighjigh ser Yehova una fatyô u bughun gbenda sha er se zua a akaa a kwagh a gbe se a mi la yô.

Ka se tese ser se mba a jighjigh u nan sha u nôngon a mbamtaver mba se tagher a mi ayange ayange la (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

15 Se mba a vangertiôr ser aluer se mba dondon akaawan a Bibilo yô, kwaghyan una ban se ga. Anmgbian u kwase ugen ken veghertar u Ashia u i yer iti na ér Rebecca yô, nenge er u dondon akaawan a Bibilo la a wase tsombor na yô. Yange ve dondo kwaghwan u Bibilo u ken Mateu 6:33 man Anzaakaa 10: 4 la, sha u vanden keren Tartor shi eren tom kpoghuloo. Rebecca kaa ér, shighe ugen la nom na de tom u uke u lu eren la sha ci u a nenge ér tom la ua fatyô u vihin mlu ve a Yehova. Nahan kpa, ve lu a mbayev unyiin mba gba u vea nengen sha a ve yô. Rebecca kaa ér: “Yange se hii u eren akaayan a nyohon, teen. Ken ayom a se lu teen akaayan ne kuren mbamgbe asev la cii, se nenge ser Yehova kende se ga. Yange i môm kpa se tsa ijen ga.” We kpa u fatyô u eren kwagh u a tese ér u na jighjigh wer Bibilo ngi a akaawan a a hembe doon u ior vea dondo nyian yô.

16. Aluer se suur sha Aôndo yô, ka nyi ia due kere?

16 Doo u mayange se ta akperan ser aluer  se dondo kwaghwan u Aôndo yô, alaghga a wase se ga ze. Shighe u Paulu ôr kwagh ter mkaanem ma Habaku la, a nger ér: “Gadia or u perapera nana lu uma sha jighjigh u nan.” (Gal. 3:11; Hab. 2:4) Sha nahan yô, gba hange hange u se tese ser se na jighjigh ser Aôndo una fatyô u wasen se. Paulu umbur se ér Aôndo “a fatyô u eren kwagh sha agee a a lu eren tom ken vese la je á hemba kwagh u se sen shi se lu henen la ica je kpaa.” (Ef. 3:20) Mbacivir Yehova ka ve nôngo sha afatyô ve cii sha er vea er ishima i Aôndo, kpa er ve fe ér ve yina yô, ka ve suur sha Yehova ér a ver iniôngon ve la. Er se fe ser Aôndo ngu a vese nahan, doo se ga he?

KA SEA SÔN JIGHJIGH U NAN YÔ, I NA SE

17. (a) Yange i ungwa msen u mbaapostoli sôn ér i seer ve jighjigh u nan la nena? (b) Se ver ishima ser Aôndo una ungwa se zum u se sen un ser a seer se jighjigh u nan la sha ci u nyi?

17 Er se hen ken ngeren ne nahan, se kpa alaghga a lu se er yange lu mbaapostoli mba ve kaa a Ter ér a “seer [ve] jighjigh u nan” la nahan. (Luka 17:5) Yange i ungwa msen ve ne, sha ci u sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la, i haa icighan jijingi sha a ve shi i wase ve, ve seer kaven awashima u Aôndo. Nahan kwagh ne taver jighjigh ve u nan. Sha nahan yô, ve er tom u pasen kwagh la kpoghuloo u i gba je i lu a er sha ayange a ve la ga yô. (Kol. 1:23) Se fatyô u veren ishima ser Aôndo una ungwa msen u se sen un ser a seer se jighjigh u nan laa? Bibilo kaa a vese ér aluer se “sôn . . . sha ishima [i Aôndo] vough” yô, se fatyô u veren ishima ser una ungwa se.—1 Yoh. 5:14.

18. Yehova veren mba ve lu a jighjigh u nan la nena?

18 Ikyav tese wang ér ka i doo Yehova a mba ve suur sha a na a ishima i môm la. Yehova una ungwa se shighe u se sen un ser a seer se jighjigh u nan yô, shi jighjigh wase una seer taver, nahan se “kuma tartor u Aôndo.”—2 Tes. 1:3, 5.

^ par. 4 U tesen ikyav yô, nenge ngeren u ken zwa Buter u pasen kwagh u uma u or, u Lillian Gobitas Klose (ken Awake! u Julai 22, 1993), man u Feliks Borys (ken Awake! u Febewari 22, 1994), man u Josephine Elias (ken Awake! u Setemba 2009) la.