Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

Iveren i Yehova Na Uma Wam Doo Je Zua Ga

Iveren i Yehova Na Uma Wam Doo Je Zua Ga

YANGE i marem ken inyom i 1927 la, hen angeri ugen ken tar u Kanada. Terem man ngôm yange ve mar se utaankaruhar, mbanomso unyiin, mbakasev di utar. Nahan m vese hen tsombor u ior ngee her yô.

Shighe u ican gba tsung ken kwavanyom u 1930 la, se kpa yina se ga. Er se lu a kwagh ave ga nahan kpa, kwaghyan banen se ga. Yange se lu a ankyeev man bua, nahan hanma shighe se lu a aji man atumba man akaayan agen a se er sha atumba yô. Er se lu a akaa ne yô, hanma wase hen tsombor nan lu a tom u eren hen ya.

Ka m umbur akaa a saan iyol kpishi a yange erem hen shighe ne la, er ihyuma i atam a apu nahan. Baba yange una za kasua u za teen iyiav sha shighe u iceenyolough, una nguren hiden yô, ashighe kpishi a hide se a atam a apu a doon tsung ken anakwati. Nahan i saan se iyol kpishi, sha ci u hanma iyange yô, se ya apu!

TSOMBOR WASE HEN MIMI

Shighe u mbamaren av ngohol mimi la, m lu anyom ataratar. Yange ve mar wan ve u nomso u hiihii, u i yilan un ér Johnny la, ica i gba ga maa a saa ku. Mbamaren asev mba ve lu zungwen ku na la, za pine fada ugen ér, “Johnny yem hana?” Kpa fada la gema kaa ér, er yange i er Johnny batisema cii man ku na ga yô, a yem tartor ga, a yem ken Limbo. Shi fada la kaa ér aluer ve na un inyaregh yô, una er msen Johnny una due ken Limbo a yem tartor. Luun er ka we yô, yange ma lu u nena? Kwagh ne na yô, ishima vihi Baba man Mama a fada la je ve kera kimbir lamen a na ga. Nahan cii kpa, ve lu henen ape Johnny a za lu la her.

Iyange igen yô, mama za zua a antakerada u Mbashiada mba Yehova ugen, lu a itinekwagh ér Where Are the Dead? (Mbakpenev mba Hana?). Torough un iyol u ôron u kpen kpen. Hingir un iyol yagh yagh, tsô Baba hidi hen ya yô, a za kaa a na ér: “M fa ape Johnny a za lu yô! Ngu yaven hegen, kpa iyange igen una nder.” Terem kpa ôr antakerada ne aikighe la cii bee. Yange Mama man Baba mba kaven kwagh u Bibilo i pase ér mbakpenev mba yaven a yav, shi a va nder ve shin ku ken hemen la yô, ishima gba ve shimi.—Orpa. 9:5, 10; Aer. 24:15.

Mimi u ve fa ne gema uma wase sha gbenda u doon tsung, sha ci u na se ishimasurun man msaanyol. Maa ve hii u henen kwagh vea Mbashiada mba Yehova shi zan mbamkombo vea tiônnongo u cuku u lu hen angeri ugen, u ior mba her kpishi due ken tar u Ukraine yô. Ica gba ga je maa Mama man Baba hii u eren tom u pasen kwagh la.

Mbamaren av mba hiin kwaghpasen ica i gbe ga yô, se mough se yem hen ningirtar u British Columbia, se gema zan mbamkombo vea tiônnongo ugen, u anmgbianev ngohol se her saan saan yô. Ka mea hide mea hen er tsombor wase waan ago sha Iyoukura i Henen sha iyange i Lahadi la nahan, i doom kpen kpen. Se cii Yehova lu doon se ishima seer a seer kua mimi u ken Bibilo u se lu henen la. Yange m nenge er uma wase lu doon shi Yehova lu veren se yô.

Er se lu mbayev yô, i taver se kpishi u pasen ior akaa a se na jighjigh a mi la. Nahan kpa, kwagh u wasem vea anngôm u kwase u kiriki Eva yô, ashighe kpishi se wa agoyol sha itinekwagh i i tese ér i pase kwagh a mi ken uwer la, shi se tese ikyav ne ken Mkombo u Henen Tomshiren.  Kwagh ne lu gbenda u injaa u u wase se se hen u lamen a mbagenev sha kwagh u Bibilo yô, shin er se cian ashe nahan kpaa. M ngu a iwuese kpishi sha gbenda u i tsaase se u pasen kwagh ne!

Kwagh u doon ugen u er shighe u se lu mbayev la yô, mbaeren tom u pasen kwagh hanma shighe yange vea va tiônnongo wase inya yô, ve tsa hen ya wase. Ikyav i tesen yô, Jack Nathan, u lu ortamen wase u sôron atôônanongo la, yange una va tiônnongo wase inya shi una tsa hen ya wase yô, i doo se je i zua ga. * Yange una ôr se akaa a a er ken tom u pasen kwagh la, shi una wuese se yô, i doo se kpishi. Nahan kwagh ne na yô, se soo u civir Yehova sha mimi.

M umbur shighe ugen la m lu ôron ken ishima yam mer, “Me va vese yô, m soo u lun er Anmgbian Nathan nahan.” Cuku kpa m fa hen shighe ne mer ikyav na la lu wasen mo u wan agoyol u va eren tom u pasen kwagh hanma shighe la ga. M va kom anyom 15 yô, m kange ishima mer me er Yehova tom. Ken inyom i 1942 la, i erem batisema vea Eva.

AKAA AGEN A A KAR JIGHJIGH WASE U NAN YÔ

Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la, ieren i ior soon tar ve la taver je gande, nahan kwase ugen u tesen ken makeranta wase, i yilan un ér Scott, u eren beer ga yô, zenda anmgbianev av mba kasev uhar kua anngôm u nomso ugen ken makeranta kera. Sha ci u nyi? Sha ci u ve venda u civir tuta. Been yô, a za kohol tica wam, a kaa a na ér mo kpa a zendam. Kpa tica wam kaa ér, “Se mba ken tar u hanma or nan eren kwagh sha ishima i nan yô, shi se mba a ian i tsuan u eren uiniongo mba tesen ér tar wase doo se ishima, shin eren ve ga.” Er Scott lu kighir tica wam ér a zendam ken makeranta sha nahan kpa, a venda inyigh i môm, maa a kaa ér, “M ngu zendan un ga.”

Nahan Scott kaa ér: “Ei, u ngu a kwagh u eren sha kwagh ne ga. Aluer u zenda Melita ga yô, me za yila u ijir.” Nahan tica wam za ôr mbamaren av ér aluer un soo u zan hemen a tom na yô, a gba una zendam kpee, shin er un fe dedoo ér ka shami u zendan mo ga nahan kpaa. Nahan cii kpa, se za yam ityakerada kua akaa a makeranta sha er se henen kwagh ken ya yô. Kpa ica i gbe ga yô, se mough se yem hen ijiir igen i i gba ica a ijiir i se vande lun la kuma ukilomita 32 nahan yô, maa se za nyôr makeranta ugen.

Shighe u i lu nôngon ityav la i wa atabam sha ityakerada yase, nahan kpa se due kwaghpasen u sha uya uya la a Bibilo. Kwagh ne na yô, se fa u pasen ior loho u dedoo a Bibilo tsema tsema. Nahan kwagh la wase se se seer vesen ken jijingi shi se nenge er Yehova lu wasen se yô.

SHIGHE U M HII TOM U PASEN KWAGH HANMA SHIGHE LA

Yange m fa u eren ityough hundu sen, shi i nam uiyua kpuaa je kpaa

Yange mo man Eva se mba been a bee makeranta nahan maa se hii pania u eren. Shi m ker tom u me eren yô; hiihii la m yaren hen zege shôôpu ugen u teen akaayan. Shighe kar yô, m za hen ityough ki eren iwer ataratar, shi i maam iyol u eren ityough ken ya kpen kpen. M been ityough ki henen yô, i tôôm tom hen ijiir igen i eren ityough, m yaren ayange ahar ken hanma kasua, shi m tesen ior ityough ki eren ayange ahar ken uwer. Kwagh ne wasem u zuan a inyaregh ki nengen sha ugbayol av, shi eren pania.

Ken inyom i 1955 la, m soo u zan mkohol u lu a itinekwagh ér “Triumphant Kingdom” (Tartor U U Hembe La), u i er ken gar u New York, tar u Amerika kua ken gar u Nuremberg, tar u Jamani la. Kpa cii man m mough m yem ken New York yô, m zua a anmgbian Nathan Knorr u mough ken afishi a shin itine vea kwase na, ve va mkohol hen gar u Vancouver, tar u Kanada yô. Er ve va mkohol ne la, i kaa ér m er kwase u Knorr  ityough. M eren un ityough m been nom na za nengen a mi yô, doo un kpishi, a kaa ér un soo u fan mo. M za nengen a na, se mba ngur lamen yô, m kaa a na mer m ngu wan ago u zan New York cii, masen yemen tar u Jamani ye. Maa a lôhôm ér m za er tom hen Bethel u ken Brooklyn la ayange ataankaranyiin.

M ze Brooklyn yô, zende ne gema uma wam, sha ci u m za zua a gumor ugen, i yilan anmgbian ne ér Theodore (Ted) Jaracz. Yange se zua ica lu a gba tsô kpaa ga, maa a pinem mpin u kpiligh mo iyol, ér “U ngu paniaa?” M kaa mer, “Ei.” Ijende yam LaVonne ta ato lu ungwan iliam yase ne, nahan a kende fese a kaa ér, “A de tsughun we ga, ngu pania.” Taver Ted, nahan a pine LaVonne ér, “Kpa tile yôô, ka an nan hembe fana, we shin unu?” M pase un mer yange m er pania m va mem, kpa m wa ishima mer me zaan mkohol me hiden nahan, maa me hide me hii.

M VÔSO OR U YEHOVA DOO UN ISHIMA KPISHI YÔ

Yange i mar Ted ken inyom i 1925 la, ken gar u Kentucky, tar u Amerika. Yange tsegha iyol na sha ci u Yehova, i er un batisema shighe u lu anyom 15 la. Er or môm hen tsombor na ngohol mimi ga nahan kpa, mba eren un batisema anyom nga kar ahar yô, a hingir pania. Lu shighe u hii u eren tom u pasen kwagh hanma shighe je la. A er tom ne zan zan nôngo u kuman anyom 67.

Ken inyom i 1946, shighe u Ted lu anyom 20 la, a bee Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi, klase u sha utaankaruhar la. Maa i tindi un za er tom u ortamen u sôron atôônanongo la hen gar u Cleveland, kpentar u Ohio. Anyom nga kar anyiin yô, i tsua un ér a za nengen sha afishi a branci a ken tar u Australia la.

Ted kpa yange za mkohol u vesen u i kumba hen gar u Nuremberg, tar u Jamani la, nahan se zua a ian kpuaa i lun imôngo. Maa se hii u soon ayol a ase. Yange doom kpishi u fan er awashima na cii lu u civir Yehova a uma na cii yô. Yange na ishima na sha kwagh u Yehova, eren asenge a mi ga, kpa gema lu or u sar sar man u eren kwagh kundu kundu. M nenge yô, kwagh u mbagenev hemba gban un ishima a kwagh na. Mkohol la been yô, Ted hide yem ken Australia, mo di m hide ken Vancouver. Kpa se za hemen u lamen her sha uwashika.

Ted tse ken Australia ka kom anyom ataan yô, a hide ken tar u Amerika, maa kar yem hen Vancouver, lu za eren pania her. Yange doom kpishi er m nenge tsombor wam soo kwagh na yô. Anngôm u nomso u vesen Michael lumun ér nomsoor a va ikyua a mo ga, shi ashighe kpishi anmgbian u nan lu gumor nana hii u soon kwagh wam yô, i za un iyol kpishi. Nahan kpa, fese je Michael hingir u soon kwagh u Ted. A kaa a mo ér, “Melita, u zua a or u injaa hegen. Er kwagh a na sha inja, shi wa ikyo sha er una undu u ga yô.”

Yange se mba eren ivese ken inyom i 1956 la yô, se er tom u pasen kwagh hanma shighe la saan saan anyom kpishi

Mo kpa kwagh u Ted doom tsung. Nahan se er ivese ken uwer u Disemba ayange 10, inyom i 1956 la. Nahan se za er pania imôngo hen gar u Vancouver, shi se mough se za er pania ken kpentar u California, maa i kaa a vese ér se yem se za er tom u sôron atôônanongo hen kpentar u Missouri man u Arkansas. Se er tom u sôron atôônanongo anyom 18, nahan hanma kasua se mough hen ya môm se yem hen ugen, se zende tar u Amerika nôngo u tseren. Akaa a doon tsung er se ken tom u pasen kwagh la, shi i saan se iyol kpishi u lun imôngo a anmgbianev mba nomso man mba kasev. Er tom u moughon hen ijiir i môm yemen hen igen la lu u zange ga nahan kpa, se zua a msaanyol kpishi ken tom u sôron atôônanongo la.

Kwagh ugen u yange m naan Ted civir sha mi jighilii yô, mayange nengen kwagh u mlu na a Yehova la beelee ga. Tom u lu eren Yehova, u a hembe sha won cii la, gba un ishima kpen kpen. Yange i doo se u ôron shi henen Bibilo imôngo. Sea nyôron u yaven yô, se gure ikyua a gambe wase, nahan Ted a er msen. Maa hanma wase nan mase eren msen u nan. Hanma shighe u kwagh a zaan Ted iyol kpoghuloo je m fa. Yange m nenge a mough sha gambe, a gure inya, maa a er msen ving ving  shighe gôgônan. Yange i doom kpishi er Ted soon u eren msen hen Yehova sha akaa a vesen man a kiriki yô.

Se mba eren ivese anyom nga kar yô, Ted pasem ér gba u una hii u yan bredi shi man wain sha shighe u M-umbur. A kaa a mo ér, “M er msen sha kwagh ne kpoghuloo sha er me fa wang, a akperan shio, mer m ngu eren kwagh u Yehova a soo ér m er yô.” Nahan yange mba va tseghan un sha jijingi u Aôndo sha u a za er Yehova tom sha yô, kpiligh mo iyol yum ga. M nenge ian i m zua a mi u wasen môm ken anmgbianev mba Kristu la mer ka i civirigh.—Mat. 25:35-40.

M ZUA A IAN IGEN I EREN YEHOVA TOM

Ken inyom i 1974 la, i lôhô Ted ér a va lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova, man lu kwagh u kpiligh se iyol kpishi. Shighe kar yô, i yila se ér se va er tom shin Betel u ken Brooklyn la. Shighe u Ted lu eren tom na u Mbahemenev mba Shin Itine la, mo di m lu eren tom u esen shi kiren ayou shi m yaren hen ijiir i eren ityough.

Môm ken ityom i i na Ted yô, lu u zenden sôron ubranci kposo kposo. Yange i hemba doon un u za sôron ubranci mba ve lu ken ityar i ken vegher u Yuropa ugen, ape i cir tom wase la. Shighe ugen la, gba u se za memyol ken tar u Sweden, kpa Ted gema kaa a mo ér: “Melita, i wa atabam sha tom u pasen kwagh ken tar u Poland, nahan sarem u zan ker, za taver anmgbianev ishima.” Tsô se za ngohol laasen u zan tar u Poland, maa se mough se yem. Se mba za nyer yô, Ted zua a anmgbianev mbagenev mba ve nengen sha tom u pasen kwagh ken tar la yô; maa ve zende ve yem ica sha u or môm a de ongo iliam ve ga yô. Anmgbianev mban vea Ted nyôr mbamkombo ayange a nyiin, ve lam kpoghuloo sha akaa kposo kposo, kpa gema doom kpishi er Ted wase anmgbianev nav ken jijingi ve, ishima gban un shimi yô.

Kwagen u shi se za ken Poland yô, lu ken uwer u Novemba inyom i 1977 la. Lu kwa u hiihii u anmgbianev mba shin itine iorov utar za ken tar u Poland shighe môm je ne, ve yô, lu anmgbian F. W. Franz man Daniel Sydlik kua Ted. Er i wa atabam sha tom wase nahan kpa, Mbahemenev mba Shin Itine mbautar mban fatyô u lamen a mbatamen mba sôron atôônanongo man upania kua Mbashiada mbagenev mba ve tsa ken mimi la sha ugar kposo kposo.

Ted vea anmgbianev mbagenev za hen gbaa u gomoti u nengen sha kwagh u jirigh, hen gar u Moscow, zum u i lumun ér se za hemen a tom wase la

Inyom igen i ker yô, anmgbian Milton Henschel vea Ted za ken tar u Poland, ve za lam a mbatomov mba gomoti mbagenev mba ve hii u eren kwagh a vese kundu kundu, shi ve lu nengen ér tom wase ngu a inja la. Mba ker ken inyom i 1982 yô, gomoti u ken tar u Poland na anmgbianev asev ian i eren mkohol u iyange i môm. Inyom igen i ker yô, anmgbianev za haya ajiir, er mbamkohol mba vesen her. Ken inyom i 1985 la, i na se ian se er mbamkohol mba vesen unyiin hen mbaagirigi mba anumbev mba vesen, shin er atabam lu sha tom wase her nahan kpaa. Tsô ken uwer u Mei, inyom i 1989 la, gomoti u tar u Poland na Mbashiada mba Yehova ian i eren kwaghaôndo ve sha tindi, sha shighe u ve lu wan  agoyol u eren mbamkohol mba vesen la. Lu kwagh u hemba nan Ted msaanyol je ne.

Mkohol u vesen u ken tar u Poland

U NÔNGON A KWAGHYÔÔN

Ken inyom i 2007 la, se mough u zan ken tar u South Africa sha u za tseghan afishi a branci u tar la. Se mba za nyer ken tar u Ingila yô, ishima i Ted hii u eren tom sha inja ga, nahan ortwer ugen wa un kwagh ér a de kera ze zende la ga. Ted zough a guda yô, se hide ken tar u Amerika. Nahan kpa, ukasua mba kar kpuaa yô, a gba strok, a kpe vegher u ken iyan la.

Angev mbu Ted ne lu been kure kure, nahan sha hiihii la, faantyô u yaren tom ken afishi ga. Kpa kwagh gema er doo yô, lu lamen her tsembelee. Er angev mbun yange un u eren akaa agen nahan kpa, a nôngo a er akaa a gba u una er la, shi Mbahemenev mba Shin Itine vea nyôr mkombo u ve eren hanma kasua la yô, un kpa a er mkombo shon vea ve sha telefon ken iyou yase i tsan.

Ted yange lu a iwuese kpishi sha twer u doon tsung u i eren un shin Betel la. I sôr un tegh tegh tsô, hide hii u zenden. Kwagh ne na yô, a kôrcio u eren ityom i nongo u Yehova na un la, shi hanma shighe a nôngo a lu sar sar.

Anyom nga kar atar yô, a hide a gba strok, maa strok shon wua un sha iyange i Tomatar, Jun 9, inyom i 2010 la. Er m fa mer iyange igen Ted una kure tom na shin tar ne nahan kpa, ku na yange vihim je ka u me fatyô u ôron ga, shi ka i sarem u nengen a na kpen kpen. Nahan kpa, ka m sugh Yehova hanma iyange cii sha kwagh u yange m er u wasen Ted la. Mo vea na se er tom u pasen kwagh hanma shighe la hemba anyom 53. M sugh Yehova er Ted yange wasem m hemba lun kôôsôô a Terem u sha yô. Hegen m na jighjigh a akperan shio mer, tom na u he la, ngu nan un mkom man msaanyol kpishi.

U NÔNGON A MBATAVER MBAGENEV KEN UMA

Yange i doom kpishi u eren anmgbianev mba kasev ityough, shi tesen mbagenev ityough ki eren shin Betel, ken iyou i eren ityough

Er yange m er tom kpoghuloo vea nomom anyom imôngo saan saan yô, ka i taver mo hegen kpishi u nôngon a mbamtaver mo tswen. Yange i doo Ted vea mo kpishi u zuan ishigh a mbavannya shin Betel man ken tiônnongo. Hegen u Ted wam a kera lu ga, shi mo kpa i kera taver mo iyol er ngise nahan ga ne, m kera fe zuan ishigh a ior ga. Nahan cii kpa, ka mea lu vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba shin Betel man mba ken tiônnongo yô, i doom kpishi. Er tom u ngee shin Betel nahan kpa, ka kwagh u nan mo msaanyol kpishi er m lu eren Yehova tom shimi yô. Shi dooshima u m lu a mi sha tom u pasen kwagh la pande cuku ga. Er m ngôôr vôron ga shi m kera fetyô u zenden pasen kwagh shighe gôgônan ga nahan kpa, ka m zua a msaanyol kpishi sha u pasen ior kwagh sha godobi shi henen Bibilo a ve.

Ka mea nenge akaabo a a lu eren ken tar ne cii nahan, i saan mo iyol er yange m er Yehova tom vea nomom u doon inja yum la yô! Mimi yô, iveren i Yehova na uma wam doo je zua ga.—Anz. 10:22.

^ par. 13 I due a ngeren u pasen kwagh u uma u Jack Nathan ken Iyoukura i zwa Buter, i Setemba 1, 1990, peeji 10-14.