Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kav Un u A Tende Zwa Ér Una Na Se Uma u Tsôron La

Kav Un u A Tende Zwa Ér Una Na Se Uma u Tsôron La

“Lu nen mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan.”—EF. 5:1.

1. Ka iyua i nyi a Aôndo a ne se, i ia wase se u dondon aeren a na?

YEHOVA er se sha gbande u se fatyô u fan er i lu mbagenev ken ishima yô. Sha mimi yô, kwagh u a lu er se ga je kpa, se fa er ka una er or ve i lu la. (Ôr Mbaefese 5:1, 2.) Se fatyô u eren tom a iyua i Aôndo a ne se ne sha kwaghfan nena? Shi gba u se wa ikyo sha gbenda u se eren tom a iyua ne la sha ci u nyi?

2. Ican yase ka i bende a Yehova nena?

2 Akperan nga ga, doo se kpishi er Aôndo tende zwa u nan mbajighjigh mba i shigh ve mkurem la uma u kpen ga sha Tartor u sha, shi a tende zwa u nan mba ve lu “iyôngo igen,” mba ve ongo imo i Yesu la uma u tsôron shin tar la nahan. (Yoh. 10:16; 17:3; 1 Kor. 15:53) A lu uma u kpen ga mbagenev vea zua a mi sha, shin a lu uma u tsôron mbagen vea zua a mi shin tar ne kpa, vea kera ya ican i se cii lu yan hegen ne ga. Yehova fa ican yase, er yange fa ican i Mbaiserael lu yan ken Igipiti la nahan. Jighilii yô, “sha ican ve i yan la cii, Un kpaa lu yan ican.” (Yes. 63:9) Uderimbaanyomov mba kar yô, mciem gba Mbayuda iyol sha ci u mbaihyomov  vev lu yangen ve u hiden maan tempel, kpa Aôndo kaa ér: “U nan bende a ven yô, nan bende a hongorshe Na je.” (Sek. 2:8) Er mhôônom ka ma kôr ngô a wanikyundan na nahan, kape Yehova kpa ka a tese ior nav mhôônom ma zungwen je la. (Yes. 49:15) Inja na yô, Yehova ka a ya ican ken ishima sha zayol u mbagenev, shi se kpa a na se iyua ne.Ps. 103:13, 14.

ER YESU LU A DOOSHIMA ER AÔNDO NAHAN YÔ

3. Ka nyi i tese ér Yesu yange zungwen ior mhôônomo?

3 Yesu yange fa ican i ior, shin er yange ya ican i mbagenev ken a ve ya la jighilii ga nahan kpaa. U tesen ikyav yô, ior mba yange ve lu sha kwarkyaa ga mbara ve cian mbahemenev mba kwaghaôndo mba yange ve bume ve shi ve tôô ve ikyav sha u wan ve atindi a uumace kpo kpo la. (Mat. 23:4; Mar. 7:1-5; Yoh. 7:13) Shin er Yesu cian ve, shin lumun ér ve tsugh un ga nahan kpa, a gema a kav er yange a er a or nahan ve i lu nan yô. Sha nahan yô, “er A nenge a ikpelaior yô, mhôônom kôr Un a ve tsung, sha ci u i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” (Mat. 9:36) Yange ior doo Yesu ishima shi zungwen ve mhôônom, er Ter na nahan.Ps. 103:8.

4. Er Yesu yange fa ican i ior yô, a er nena?

4 Yesu yange una nenge ior a yaan ican yô, dooshima a mgbegha un u wasen ve. Sha nahan yô, Yesu tesen ior dooshima vough er Ter na nahan. Kwa gen la, Yesu vea mbaapostoli nav er gôgô zende za pase kwagh, mba been yô, ve soo u yemen ijiir igen i i huan ving yô, za memen kpuaa. Nahan kpa, er mhôônom kôr un a ikpelaior la yô, Yesu ker shighe “hii u tesen ve akaa kpishi.”—Mar. 6:30, 31, 34.

ER SE TESE ANMGBIANEV ASEV DOOSHIMA ER YEHOVA NAHAN YÔ

5, 6. Aluer se soo u tesen anmgbianev asev dooshima er Aôndo nahan yô, gba kpee u se eren a ve nena? Tese ikyav. (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

5 Se fatyô u kaven dooshima u Aôndo la sha gbenda u se eren kwagh a orwanndor a vese la. Ikyav i tesen yô: Tôô ase wer Orkristu ugen u a lu gumor, u se fatyô u yilan un ser Alan yô, ngu henen sha kwagh u anmgbian ugen u been iyol, u ka i taver un u ôron takerada sha ci u zayol u ashee yô. Shi ka i taver un u zenden sha uya uya pasen kwagh kpaa. Alan umbur mkaanem ma Yesu ma ma kaa ér: “Er i lu ne pe ior ve̱ eren a ven la, ne kpaa eren nen a ve di nahan kpaa” la. (Luka 6:31) Maa Alan pine iyol na ér, ‘Ka nyi m soo mer ior ve eren vea moo?’ A na mlumun sha mimi a kaa ér, ‘M soo mer ve gbidyen bor vea mo!’ Kpa anmgbian u been iyol la una fatyô u gbidyen bor ga, shin una fatyô? Mkaanem mara tese ér gba kpee u se pinen ayol a ase ser, ‘Aluer ka mo m lu anmgbian u been iyol la nahan, ka nyi me soo mer mbagenev ve er sha ci wama?’

6 Shin er Alan a lu gumor her nahan kpa, a hen ken ishima na er una lu orbeenyol ve ma i lu un yô. Nahan a tôô shighe a za tema imôngo vea anmgbian u been iyol ne, shi a kegh ato a na zulee shighe u a lu lamen a na la. Kure kure tsô, Alan kav er ka i taver anmgbian la u ôron Bibilo shi zenden pasen kwagh sha uya uya yô. Er Alan a fe ican i anmgbian u been iyol ne a lu yan la yô, a fa iwasen i i gbe u una na un la, shi a soo u na un i kpaa. Se kpa se fatyô u eren kwagh nahan. Aluer se soo u tesen mbagenev dooshima er Aôndo nahan yô, gba kpee u se eren kwagh a ve er se soo ser ve eren a vese la.—1 Kor. 12:26.

Tesen ior dooshima er Yehova nahan (Nenge ikyumhiange i sha 7 la)

7. Se er nan ve se fa or tsembelee je se hingir u fan ican i nana?

7 Ashighe agen ka se kav ican i mbagenev ga. Ior mbagenev kpishi ka ve tagher a  mbamtaver mba se vande tagher a mi ga yô. Iyolvihin shin angev shin iyolbeen na mbagenev mba yan ican. Mbagenev di mba yan ican kpoghuloo sha ci u yange i nzughul a ve shin kwagh ugen na ve ve ure tsung shin ishima nyian ve kpishi sha ma kwagh. Heela tseegh ga, anmgbianev mbagenev mba yan ican sha ci u ve due ken tsombor u mbagen her ve civir Yehova ga yô, shin mba yesen ônov tswen. Hanma or cii nan ngu a ma zayol u nan lu nôngon a mi yô, man ashighe kpishi ka i lu zayol u se lu a vande tagher a mi ga yô. Ken imba mlu ne nahan, se fatyô u tesen dooshima er Aôndo nahan nena? Se fatyô u eren kwagh ne sha u keghen ato a or zulee zan zan kaven er i lu nan ken ishima la. Kwagh ne una mgbegha se u tesen mbagenev dooshima er Yehova nahan, shi eren kwagh u i gbe u se er sha ci ve la. Er mbamgbe mba iorov ve kaha nahan kpa, se fatyô u taver ve ishima ken jijingi shi nan ve iwasen sha ma gbenda ugen.Ôr Mbaromanu 12:15; 1 Peteru 3:8.

EREN KWAGH A IOR KUNDU KUNDU ER YEHOVA

8. Ka nyi yange i wase Yesu u eren a ior kundu kundu?

8 Wan u Aôndo yange kaa ér: “Uhembansha . . . eren dedoo a mba ve lu a ishughun ga kua mbabov kpaa.” (Luka 6:35) Jighilii yô, Yesu yange eren a ior kundu kundu er Aôndo nahan. Lu nyi i wase Yesu u eren nahana? Yange a er a ve kundu kundu sha u vanden gbidyen kwar sha gbenda u mbagenev vea nenge ieren na shin kwaghôron na a ve la yô. Ikyav i tesen yô, kwase ugen u i fa un wuee ér eren asorabo yô, yange va hen Yesu, lu vaan, nôndon mliam sha angahar a Yesu. Yesu kav ér kwase ne gema ishima, shi a fa ér aluer un hure kwase la kera yô, a vihi un a pev. Kpa a er nahan ga; a wuese kwase la shi a de un a kwaghbo na kpaa. Orfarishi ugen gba ahon sha kwagh ne, kpa Yesu lam a na kundu kundu.—Luka 7:36-48.

9. Ka nyi ia wase se se eren kwagh ior kundu kundu er Aôndo nahana? Tese ikyav.

9 Se fatyô u eren a mbagenev kundu kundu er Aôndo nahan nena? Apostoli Paulu nger wener: “Kpan u Ter yô, ka u nana̱ lu or u ayongo ga keng, kpa nana̱ lu sar sar a ior cii.” (2 Tim. 2:24) Ior mba ve lu a kwaghfan yô, ka ve gbidye kwar sha zayol zulee, ve nenge er vea ôr kwagh a mbagenev ve a vihi ve ga yô. Hen ase er se fatyô u eren a mbagenev kundu kundu sha igbenda ne yô: U nenge wer or u nan tee u tom yô, nan ngu eren tom u nan sha inja ga. Nahan u er nena? Shin u nenge a anmgbian ugen u a bundu mkombo iwer imôngo yô, za va mkombo iyange igen. Nahan u ôr a na wer nyi? Shin u due kwaghpasen, maa orya ugen kaa a we ér, “M ngu a shighe u lamen vea we hegen ga.” U er kwagh nan kundu kundu nena? Shin kwase wou gayô nom ou pine u ér, “I er nan ve yange u ôrom kwagh u u wa ishima u eren Sati ne ga?” U na un mlumun ken bem kpa? Aluer se mba eren kwagh a ior er se soo ser i eren a vese shi gbidyen kwar nengen er kwaghôron wase una bende a mbagenev la yô, se fa er se lamen shi se eren kwagh a ior ve, a tese ér se mba eren kwagh a ve kundu kundu er Yehova nahan yô.Ôr Anzaakaa 15:28.

EREN KWAGH SHA KWAGHFAN ER AÔNDO NAHAN

10, 11. Ka nyi ia wase se ve se fatyô tesen kwaghfan er Aôndo nahana? Tese ikyav.

10 Aluer se gbidye kwar sha kwagh u a lu je kpa a lu a vande eren se ga yô, kwagh la una fatyô u wasen se u eren kwagh sha kwaghfan er Yehova nahan shi tsengan nengen a kwagh u una va due ken ieren yase la. Kwaghfan ka môm ken aeren a Yehova a hemban duen tseer tseer la, shi ka una tsua u tesen kwaghfan ne yô, a fa akaa a a  va er ken hemen man kwagh u una due ken akaa shon la kpaa cii. Se mba a tahav mbu fan akaa a ken hemen imba la nahan ga, kpa doo u se hen sha kwagh u una fatyô u duen ken kwagh u se we ishima u eren la. Mbaiserael yange ve hen sha kwagh u una due ken ato a ve lu hemban Aôndo la ga. Mose yange fa ér vea er kwaghbo sha ishigh ki Yehova, shin er Aôndo er akaa a doon kpishi sha ci ve nahan kpaa. Mose maa kimbir asember a icam ne sha ato a mkohol u Mbaiserael cii, a kaa ér: “Ve ka ikyurior i mhen ve a saa yô, ma mkav u kaven kwagh kpaa ngu ken a ve ga. Vea lu a kwaghfan yô, ma ve kav kwagh, ma ve hen kwagh u mkur ve!”—Dut. 31:29, 30; 32:28, 29.

11 Aluer se soo u tesen kwaghfan er Yehova nahan yô, doo u se henen sha kwagh u una fatyô u duen ken aeren a ase la. Ikyav i tesen yô, aluer nomsoor man kwase mba sôôr ayol a ve yô, gba u vea fa er isharen i yaven a or la ka i va kende i taver yô. Mayange se soo ser se er kwagh u una fatyô u vihin ikyar i doon tsung i se ye a Yehova la ga! Kpa doo u se dondo mkaanem ma Aôndo yange na i nger ne, ér: “Orfankwagh ka nan nenge a kwaghbo, nan yer, kpa mbalanenkwagh yô, ka ve kar, ve za ya ican.”—Anz. 22:3.

PALEGH MHEN U BO

12. Mhen wase una fatyô u vihin mlu wase u ken jijingi la nena?

12 Orfankwagh nan fa ér mhen una fatyô u lun er usu nahan. Ka sea er tom a usu sha inja yô, u lu se a iwasen, er u jiidi kwaghyan nahan. Kpa aluer se er tom a usu sha inja ga yô, ua hia se iyou a mba ve lu ker la cii. Kape mhen wase kpa una fatyô u wasen se u dondon ikyav i Yehova je la. Nahan kpa, mhen wase una fatyô u lun u bo aluer se mba henen sha kwagh u eren idya la yô. U tesen ikyav yô, aluer hingir ikye yase u henen sha akaabo yô, kwagh ne una mgbegha se u eren akaa shon. Sha kpôô yô, aluer se mba henen sha kwagh u idya yô, kwagh ne una fatyô u vihin mlu wase u ken jijingi la!Ôr Yakobu 1:14, 15.

13. Ka uma u nyi adooga Ifa yange lu tômono?

13 Nenge ase er isharen yange kende Ifa, kwase u i hii gban un la u yan ityamegh ki “kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la,” ki Aôndo ta icin sha mi la yô. (Gen. 2:16, 17) Iyô yange kaa a na ér: “Né kpe je ga; gadia Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh ne, né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.” Ifa maa “nenge er kon la u doo u yan, man shi er u doo ashe kpaa” yô. Lu nyi i due kere? “A zôr atam a u, a ya, shi a na nom na, u lu vea na la, un kpaa ya je.” (Gen. 3:1-6) A shi nan kpa, Ifa nenge a kwagh u doon ken kwagh u Satan  ôr a na la. Yange soo ér or a ôron un kwagh u dedoo man u bo ga, kpa una eren kwagh ne iyol na. Nenge imba er mhen ne lu u bo sha wono! Nahan “isholibo nyôr shin tar . . . man ku gema va sha ci u isholibo” sha ikyev i Adam, nom u Ifa.Rom. 5:12.

14. Bibilo wase se u palegh idya nena?

14 Isholibo i Ifa yange er ken sule u Eden la lu idya ga. Nahan cii kpa, Yesu gema ta icin sha kwagh u henen sha idya la. A kaa ér: “Hanma or u nana kenger kwase sha u nana tôm un yô, nan er idya a na ken ishima je ve.” (Mat. 5:28) Heela tseegh ga, Paulu kpa ta icin ér: “De veren nen iyol ian sha u i̱ kende asaren a i la ga.”Rom. 13:14.

15. Ka akaainjaa a nyi i doo u se koso, man ka sha ci u nyi?

15 Mhen u bo ugen yô, ka u or tômon ér ma nan lu yôughyôugh, kpa geman nan ishima sha kwagh u Aôndo cuku tseegh tsô la. Jighilii yô, inyaregh ki ornyar ki ‘er kpekpe u taven nahan, sha mnenge u nan.’ (Anz. 18:11) Yesu yange ôr injakwagh igen u tesen kwagh u vihin u ka a er or “u nan lu koson inyaregh sha ci u iyol i nan, kpa nan kera lu ornyar sha kwagh u Aôndo ga la” yô. (Luka 12:16-21) Ka sea er akaa a doon Yehova yô, a ember. (Anz. 27:11) Yehova ka una lumun a mcivir wase sha ci u se koso ‘akaa a injaa Sha’ yô, i saan se iyol. (Mat. 6:20) Aluer se ya ikyar i dedoo a Yehova yô, ka kwagh u injaa u hemban cii se lu a mi je ka u henen a hen ga.

PALEGH ISHIMANYIAN

16. Shighe u se nyer ken ishimanyian yô, ka nyi ia fatyô u wasen se?

16 Aluer se de akaa cii se yem koson ‘akaa a injaa shin tar’ ne yô, nenge imba ishima ia nyian se sha wono! (Mat. 6:19) Yesu yange ôr injakwagh igen u tesen er “anzughul a tar ne a nyian ishima man icugh i inyar” ia fatyô u imbishi kwaghôron u Tartor la yô. (Mat. 13:18, 19, 22) Aluer ishima nyian se sha kwagh u inyar shin nyian se ga kpa, ior mbagenev yô, ka ve shi henen sha akaabo a adooga aa va er la hanma shighe cii. Nahan cii kpa, ishimanyian karen ikyar inya la ia fatyô u nan se angev shi vihin mlu wase u ken jijingi la. De se suur nen sha Yehova shi se umbur ser, “ishima i nyian ka i na or nan ure, kpa kwaghôron u saan saan ka a na nan iember.” (Anz. 12:25) Or u nan kav mlu wase ka nana ôr mkaanem ma dedoo ma taver se ishima yô, i saan se iyol. Ormaren wou shin nomou shin kwase wou gayô ijende you i dedoo ia fatyô u taver we ishima u suur sha Yehova, shi nana wase u, ishima ia kera nyian we kpishi ga.

17. Yehova ka a wase se u nôngon a ishimanyian nena?

17 Or môm kpa nan fa ishimanyian yase er Yehova nahan ga. Paulu nger wener: “Ishima i̱ de nyian ne sha ma kwagh ga, kpa akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a ken hanma kwagh cii sha msen man sha mzamber a ishughun, man bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema a en man mbamhen enev ken Kristu Yesu ye.” (Fil. 4:6, 7) Shighe u ishima i nyian we yô, hen sha kwagh u mba se civir Aôndo a ve imôngo la man mbatamen man wanakiriki u jighjigh man mbatyomov man Yesu kua Yehova iyol na, mba ve lu wasen se sha u se de gbe ken jijingi ga la.

18. Mhen una fatyô u wasen se nena?

18 Er se vande henen nahan, mhen wase una fatyô u wasen se u lun a aeren a Aôndo, er dooshima nahan. (1 Tim. 1:11; 1 Yoh. 4:8) Aluer se mba tesen dooshima u mimi shi henen sha kwagh u una due ken ieren yase, shi se palegh ishimanyian i ia na se se ure la yô, a saan se iyol. Yô, se er nen tom a iyua i Aôndo a ne se i nengen a kwagh u una va er ken hemen ken ishima yase la sha inja, shi se tese dooshima man kwaghfan, shi se eren a ior kundu kundu shi se luun nen saan saan, vough er Yehova nahan.Rom. 12:12.