Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

“Kape I Doo U ken Ishima Je La”

“Kape I Doo U ken Ishima Je La”

“U yer mbafankwagh man mbakavenkwagh akaa ne, kpa U gem U pase anikyundanev.”—LUKA 10:21.

1. Lu nyi i na ve Yesu “ember ken Icighan Jijingi” yumu? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

NÔNGO nenge ken ishima you, er yange a lu Kristu ken ishima shighe u “A ember ken Icighan Jijingi” la yô. Adooga u nenge er yange se je, kende ikyôr yô. Lu nyi i na ve saan un iyol yumu? Yange sember tindin mbahenen nav 70 ér ve za pase loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. Yange sar un tsung u fan er vea er tom u na ve ne yô. Mbaihyomov mba ve soo kwagh u loho u dedoo ga yô, lu kpishi, er mbangeren man Mbafarishi mba ve fa takerada kpishi shi ve wa atseregh la nahan. Yange ve na ior kpishi gema nengen Yesu ér ka an-orkapinta tsô, shi ve nengen mbahenen nav ér ka “ior mba lun sha kwarkyaa ga.” (Aer. 4:13; Mar. 6:3) Nahan cii kpa, mbahenen nav za er tom kwaghpasen la hide saan saan. Ve pase kwagh, shin er ior hendan a ve kua ujijingi mba bov je kpaa nahan! Lu nyi i na ve msaanyol man ishimatavera? Ôr Luka 10:1, 17-21.

2. (a) Mbahenen mba Yesu yange ve lu er mbayev nahan nena? (b) Lu nyi i wase mbadondon mba Kristu u kaven akaa a ken jijingi, a mimi man a injaa laa?

2 Umbur msen u Yesu yange er hen Yehova ne, ér: “M ngu sughun We, Tere, Ter u Sha man tar, sha er U yer mbafankwagh man mbakavenkwagh akaa ne, kpa U gem U pase anikyundanev a yô. Een, Tere! Kape i doo U ken ishima je la.” (Mat. 11:25, 26) Kpa Yesu lu kaan jighilii ér mbahenen nav ka  anikyundanev ga. Kpa yange fa er mbahenen nav lu er mbayev nahan, sha ishigh ki mbafankwagh man mbakavenkwagh, mba ve nengen ér ve hemba mfe la yô. U hemban cii je yô, Yesu tese mbadondon un ér ve lu er mbayev nahan, ve hiden a iyol ve ijime shi ve lumun ityesen. (Mat. 18:1-4) Yange ve hide a iyol ijime nahan ve zua a iwasen nena? Yehova yange wase ve sha jijingi na ve kav akaa a ken jijingi a mimi man a injaa la, kpa mbafankwagh man mbakavenkwagh, mba ve lahan ve la yô, Satan man iyolmoron pir ve ashe a ishima.

3. Se lu henen nyi ken ngeren nee?

3 Kwagh ne na saan Yesu iyol tsung! Saan un iyol er Yehova pase mimi u zan shimi ne hen ior mba hiden a iyol ijime, mba ve fa takerada ga ne nahan. Yange saan un iyol er Ter na lumun a gbenda u tesen ne yô. Yehova gema nyianaa? A tese ér un lumun a gbenda u tesen ior ne nena? Se naan mlumun sha mbampin mban se been yô, a saan se iyol er Yesu kpa yange saan un iyol nahan.

I WASE IOR CII FA AKAA A MIMI A A ZE SHIMI LA

4. Ka sha igbenda i nyi mgber u Iyoukura i ken zwa buter u taver ga la, i lu iyua i i ne se sha u tesen se dooshima?

4 Ken anyom a sember karen ne, nongo u Yehova hemba veren ishima u tesen akaa a ken jijingi sha gbenda u wang man u taver ga. Nenge ase akav atar ne. Hiihii yô, se mba a Iyoukura i i gber ken zwa buter u taver ga yô. * Mgber ne ka iyua i i ne mba ve fe buter kpishi ga shi ka ve nôngon a nôngo a takerada u ôron la, sha u tesen ve dooshima. Mbayaav kav ér ka a henen Iyoukura i i lu gbenda u vesen u i tesen se la yô, mbayev vev ve hemban wan zwa sha kwagh u i lu henen la. Ior kpishi nger uwashika wuese Iyoukura ne tsung. Anmgbian u kwase ugen nger washika pase ér yange un faantyô u nan ikyar shighe u i lu henen Iyoukura ga. A kaa ér: “Yange i cier mo iyol.” Kpa hegen kera ka nahan ga! Yange timen ken Iyoukura i ken zwa buter u taver ga la been yô, a kaa ér: “Hegen ka m na mlumun i hemba kwa har, shi m kera ngu a mciem ga! M sugh Yehova kua ne kpaa.”

5. Ka mbamtsera mbagenev mba nyi se zough mi ken mgber u Bibilo i New World Translation of the Holy Scriptures i̱ i hidi i nyôôso laa?

5 Sha uhar yô, se hide se nyôôso Bibilo yase i i yer ér, New World Translation of the Holy Scriptures la, maa i due a mi sha mkombo u sha inyom, ken uwer u Oktoba 5, 2013 la. * Avur a ken Bibilo ne kpishi kera ngee asember ga, kpa kwagh u a lu ôron la gema ga, shin a hemba wanger je kpaa. U tesen ikyav yô, Yobu 10:1 yange lu a asember 27, kpa hegen ngu a mi 19; Anzaakaa 8:6 yange lu a asember 20, kpa hegen ngu a mi 13. Ken mgber u he ne, avur a ahar ne hemba wanger cii. Môm ken anmgbianev mba Kristu u a til sha mimi anyom kpishi hegen yô, kaa ér: “M ôr takerada u Yobu la ken Bibilo i i hidi i nyôôso ne, nahan kam inja er ka hii je m kav kwagh u i lu ôron ker la nahan!” Mbagenev kpishi kpa ôr imbakwagh ne.

6. U nenge kwagh u i hide i nyôôso sha mkav wase u ken Mateu 24:45-47 la nena?

6 Sha utar, nenge ase akaa agen a se sember nyôôso sha mkav wase yô. U tesen ikyav yô, i hide i nyôôso mkav u se lu a mi sha kwagh u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh,” u i gber ken Iyoukura i Julai 15, 2013 la, hemba wanger, man kwagh  ne yange doo se kpen kpen. (Mat. 24:45-47) Yange i pase ér wanakiriki u jighjigh la ka Mbahemenev mba Shin Itine, “ya” la di ka mba i lu kôson ve ken jijingi la cii, vea lu mba shigh ve mkurem shin vea lu “iyôngo igen” kpaa. (Yoh. 10:16) Ka i saan se iyol kpishi er se fe akaa a mimi ne, shi se lu tesen mbahev yô! Ka sha igbenda igen i nyi kpa Yehova a tese ér un lumun a ityesen i taver ga, man i wang-na?

I PASE AKAA A I NGER KEN BIBILO LA SHA GBENDA U HEMBAN WANGER MAN Ú TAVER GA

7, 8. Ka akaaôron a profeti agen a nyi Aôndo yange na i nger ken Bibilo?

7 Aluer u civir Yehova anyom kar kpishi hegen yô, u nenge er ityakerada yase i lu geman gbenda u se pasen akaa a i nger ken Bibilo la kure kure yô. Nena yô? Ngise la, ityakerada yase hemban pasen akaa a i nger ken Ruamabera la ér ka akav man kwagh u akav shon a til sha mi yô. Yange se kav ser kwagh u i nger ken Bibilo la ka ikyav, gema nyityô kwaghôron u profeti u va kure kwagh shon la cii, se kaa ser, ka kwagh u ikyav shon i til sha mi yô. Se mba a atôakyaa a injaa a pasen akaa a i nger ken Ruamabera la sha imba gbenda nee? Een. U tesen ikyav yô, Yesu yange ôr kwagh u ikyav shin “ivande i profeti Yona” la. (Ôr Mateu 12:39, 40.) Yesu yange pase ér shighe u Yona tsa ken iyav mbu ishu la tile sha ityough ki shighe u Yesu una tsa shin war la.

8 Bibilo ngi a akaaôron a profeti agen a Aôndo yange na i nger yô. Apostoli Paulu yange pase akaaôron a profeti ne kpishi. U tesen ikyav yô, m lu u Aberaham vea Hagai man Sarai la tese kwagh u mlu u Yehova vea ikyurior i Iserael, man vegher u nongo u Aôndo u Sha la. (Gal. 4:22-26) Heela tseegh, tabernakel man tempel man Iyange i Iwom man zegepristi man akaa agen a i nger ken Tindi u Mose la kpa yange lu “mure u akaa a doon a a lu van la tsô.” (Heb. 9:23-25; 10:1) Ka sea time sha akaaôron a profeti la yô, kwagh ne a taver jighjigh u nan wase. Nahan se fatyô u keren ikyaa ser, hanma kwagh, shin or, gayô anar u i er kwagh na ken Bibilo cii, tile sha ityough ki ma kwagh shin ma oro?

9. Ngise la, i pase kwagh u Bibilo i er sha kwagh Naboti la nena?

9 Ngise la, ashighe kpishi se pase akaa ne sha imba gbenda la. Ikyav i tesen yô, time ase sha kwagh u Naboti, u Tor kwase Yesebel yange ôr un ijir sha mimi ga shi na i wua un sha u nom na Ahaba a ngohol sule na la. (1 Utor 21:1-16) Ken inyom i 1932 la, se pase kwagh ne ser, ngu ôron kwaghôron u profeti. Yange se pase ser, Ahaba man Yesebel tile sha ityough ki Satan man nongo na; Naboti di tile sha ityough ki Yesu; ku u Naboti la gema tile sha ityough ki ku u Yesu la. Anyom nga kar imôngo yô, i va pase ken takerada u “Let Your Name Be Sanctified,” u i gber ken 1961 la ér, Naboti tile sha ityough ki mba i shigh ve mkurem la, Yesebel di tile sha ityough ki Mbakristu mba Aiev. Sha nahan yô, ican i Yesebel na Naboti la tile sha ityough ki ican i mba i shigh ve mkurem vea va ya ken ayange a masejime la. Anyom yange kar kpishi je kpa, mpase u i na sha kwagh u Bibilo i er ne, za hemen u taver jighjigh u nan u ior mba Aôndo. Nahan er nan ve se gem mnenge wase nee?

10. (a) Kwaghfan wase se se hemba mban a ikyo i wan shighe u se lu pasen akaa a i nger ken Bibilo la nena? (b) Ka sha nyi ityakerada yase i hembe veren ishima sha mi nyiana?

10 Ken anyom a karen ne, Yehova wase “wanakiriki u jighjigh man u fankwagh” la hemba ngun a kwaghfan. Kwaghfan wase se se hemba mban a ikyo i wan hegen cii, nahan se mba gbe kaan tsô ser, ma  kwagh u i nger ken Bibilo ngu ikyav ga, saa Ruamabera pase wang ér ngu ikyav di je. Heela tseegh ga, se kav ser, gbenda u ka se pase akav agen ken Bibilo, man kwagh u a til sha mi la, ka i taver ior kpishi u kaven. Ka a pase akaa ne vighe vighe, er or u nan til sha ityough ki orgen, man er i hii ve nan til sha ityough ki nan la yô, i taver u umbur shi dondon kwagh u i er la kpishi. U hemban cii je yô, ka a hemba veren ishima u pasen kwagh u akaa a i nger ken Bibilo la a til sha mi la yô, akaa a i soo u henen ker jim jim la a gema a saa. Sha nahan yô, nyian ityakerada yase ka i hemba veren ishima sha u pasen kwagh u civir Aôndo man jighjigh u nan man ishimawan, kua aeren a injaa agen, a se fatyô u henen ken akaa a Bibilo i er la yô. *

Se hen kwagh u vesen ken ikyav i Naboti la (Nenge ikyumhiange i sha 11 la)

11. (a) Se kav kwagh u Naboti la hegen nena, man ikyav na la ngi se cii a iwasen sha ci u nyi? (b) Hii nan ve ken anyom a sember karen ne, ityakerada yase i kera fe pasen kwagh u akav a ken Bibilo, man kwagh u akav shon a til sha la ga? (Nenge ngeren u “Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La.”)

11 Nahan, hegen se kav kwagh u Naboti la nena? Mkav wase hegen hemba wanger cii, shi taver u kaven ga. Orperapera la yange kpe lu sha ci u a tile sha ityough ki Yesu shin mba ishigh ve mkurem la ga, kpa lu sha ci u a tile sha mimi. Yange kura Tindi u Yehova a ishima i môm, shin er ior lu eren tahav sha inja ga nahan kpaa. (Num. 36:7; 1 Utor 21:3) Nahan, ikyav na la tese se ér, hanmô wase nana fatyô u tagher a mtev u sha ican, er un kpa tagher a mi la nahan. (Ôr 2 Timoteu 3:12.) Mbakristu cii vea fatyô u kaven shi umbur shi dondon kwagh u ve hen ker la, nahan una taver jighjigh ve u nan.

12. (a) Doo u se kure ikyaa sha kwagh u akaa a i nger ken Bibilo la ser nyi? (b) Er nan ve nyian se fetyô u pasen akaa a cimin je kpa sha gbenda u taver u kaven ga? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

12 Nahan doo u se kure ikyaa ser, akaa a Bibilo i er la, nga se a iwasen tseegh shinii, nga a kwagh ugen kpa u i doo u se fa? Een, nga a kwagh ugen kpaa. Ityakerada yase hemba veren ishima nyian u umbur se shin pasen se er akaa a i nger ken Bibilo la a zough sha agen yô, kera ka u pasen akav a ken Bibilo man kwagh u akav shon  a til sha mi la ga. Ngi kera fe teren akaa a i nger ken Bibilo la sha u pasen akav man kwagh u akav shon a til sha mi la ga. U tesen ikyav yô, se fatyô u kaan ser mtil u Naboti tile sha mimi shighe u i lu tôvon un a ican la, man ku na la cii, umbur se kwagh u mtil sha mimi u Kristu man mba i shigh ve mkurem la. Shi kwagh ne umbur se kwagh u mtil sha mimi u ior kpishi mbagenev mba ve lu ‘iyôngo i Ter igen’ la. Nahan se fatyô u nengen wang er Yehova a lu tesen se sha gbenda u taver ga yô. *

I PASE ANZAAKAA A YESU LA SHA GBENDA U HEMBAN TAVER U KAVEN GA

13. Ka akav a nyi a tese ér hegen se gema pasen anzaakaa a Yesu sha gbenda u hemban wanger man u taver u kaven ga?

13 Yesu yange lu Ortesen u hemban cii u yange lu uma shin tar ne yô. Môm ken igbenda i yange i hemba doon un u tesen ior yô, lu sha anzaakaa. (Mat. 13:34) Anzaakaa ka a pase akaa a taver sha gbenda u a kôr se ken ishima shi se fatyô u henen sha mi yô. Ken anyom a karen ne, ityakerada yase gema pasen anzaakaa a Yesu la sha gbenda u hemban wanger man u taver u kaven ga kpa? Een! Yange se kav injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u kwa man ishange i masetadi man kper u kpelan a kpela la sha gbenda u hemban wanger, ken Iyoukura i Julai 15, 2008 la nahan, saan se iyol ga he? Hegen se kav wang ser anzaakaa la nga ôron kwagh u Tartor u Aôndo, u u wase ior kpishi u palegh botar ne, shi hingir mbadondon mba Kristu la.

14. (a) Sha hiihii la se pase injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u Orsamaria u wan erdoo la nena? (b) Se kav injakwagh la hegen nena?

14 Kpa hide anzaakaa agen a Yesu yange ôr vighe vighe la di ye? Ka mimi, anzaakaa ne agen nga ôron kwaghôron profeti; agen di nga pasen akaa a se fatyô u henen ker la. Kpa ka a hana a lu ôron kwaghôron u profeti, gayô a lu pasen akaa a se fatyô u henen kwagh kere? Ken anyom a karen ne, kure kure tsô se seer zuan a iwanger. U tesen ikyav yô, nenge ase gbenda u ngise se kav injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u Orsamaria u wan erdoo la. (Luka 10:30-37) Ken inyom i 1924 la, Iyoukura kaa ér Orsamaria la tile sha ityough ki Yesu; gbenda u mough Yerusalem u lu sha igyungu la, yem Yeriko u lu shin pev la, tile sha ityough ki mlu u uumace u a lu vihin seer a seer, hii shighe u ihyembeato i ken sule u Eden la; mbanumungbenda mbara di tile sha ityough ki ikyômpeni i vesen man mbakpengav mba wan hua; pristi man Orlevi la gema tile sha ityough ki Mbakristu mba Aiev. Nyian ne ityakerada yase ka i er tom a injakwagh la sha u umbur Mbakristu cii ér, gba u vea sangen a sange mba vea na ve iwasen ga, hemban cii je yô, iwasen i ken jijingi. Saan se iyol tsung er Yehova a ne ityesen na i hembe wanger se nyian ne ga he?

15. Se lu timen sha nyi ken ngeren u dondon nee?

15 Ken ngeren u dondon ne, se lu timen sha injakwagh igen i Yesu ôr sha kwagh u anuunaukase a pue la. (Mat. 25:1-13) Yesu yange ver ishima ér, mbadondon un mba ken ayange a masejime ne ve kav injakwagh i doon tsung la nena? Hanma or, kua akaa a i ter ken injakwagh la cii, tile sha ityough ki kwagh u una va er ken hemen yôô? Shin yange ôr mbadondon un injakwagh la ér, ve hen kwagh ker u una wase ve ken ayange masejime? De se nenge.

^ par. 4 Yange i hii tom u ngeren kwagh sha gbenda u taver u kaven u ga ne, sha mgber u Iyoukura i ken zwa buter i Julai 2011 la. Hii shighe la je, se gema ngeren kwagh sha gbenda u taver ga ken ijô igen kpaa.

^ par. 5 Se mba wan agoyol u duen a mbamgber mbagenev, mba i hidi nyôôso sha gbenda u taver ga yô, ken ijô igen kpaa.

^ par. 10 U tesen ikyav yô, takerada wase u Kav Jighjigh Ve u Nan la pase kwagh u uma u ior kposo kposo 14 mba Bibilo i er kwagh ve yô. Takerada ne hemba veren ishima u pasen kwagh una lu ior a iwasen la, ka kwagh u kwagh u i lu ôron la a til sha mi la ga.

^ par. 12 Mimi yô, Mkaanem ma Aôndo ma akaa agen ker a lu “ican u kaven yô,” kua akaa agen a Paulu yange nger la je kpaa. Nahan kpa, ka Aôndo yange mgbegha mba ve nger Bibilo la cii sha icighan jijingi na ve ve nger i̱ ye. Ka icighan jijingi shon môm môm a lu wasen Mbakristu nyian u hemban kaven akaa a mimi a a dugh hen Aôndo la, kua “akaacimin a Aôndo,” a ma ve fatyô u kaven wang ga la ye.2 Pet. 3:16, 17; 1 Kor. 2:10.