Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 NGEREN U TIMEN SHA MI 26

Wase Mbagen u Nôngon a Ishimanyian

Wase Mbagen u Nôngon a Ishimanyian

“Ne cii lu nen ishima i môm, shi lu nen mbazungwenmhôônom; doo nen ayol a en er ka anmgbianev nahan, lu nen mba mhôônom ma ker ve; shi hide nen a ayol a en ijime kpaa.”—1 PET. 3:8.

ICAM 107 Aôndo Ver Se Ikyav i Tesen Dooshima

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Se fatyô u dondon ikyav i Yehova, Ter wase u se doo un ishima la nena?

YEHOVA soo se kpishi. (Yoh. 3:16) Man se soo ser se dondo ikyav i Ter wase u se doo un ishima ne. Nahan ka se nôngo ser se ‘lu mbazungwenmhôônom; se doo ayol a ase er ka anmgbianev nahan, shi mhôônom ma kôr se’ a ior cii, kpa hemban je yô, “mbananjighjigh” a vese imôngo. (1 Pet. 3:8; Gal. 6:10) Shighe u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo ve lu tagher a mbamtaver yô, doo u se wase ve.

2. Ka nyi se time sha mi ken ngeren nee?

2 Mba ve soo u civir Yehova cii vea tagher a akaa a nan ve ishimanyian keng. (Mar. 10:29, 30) Er mkur u tar ne a zurum yô, alaghga se lu hemban tagher a mbamtaver mba a gba u se wa ishima a mi cii. Se er nan ve se wase ayol a ase? De se time sha kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Loti kua Yobu man Naomi la. Shi se time sha mbamtaver mba anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve tagher a mi nyian la, shi se nenge er se fatyô u wasen ve u wan ishima a mbamzeyol yô.

WAAN ISHIMA

3. Er i tese ken 2 Peteru 2:7, 8 nahan, ka nyi Loti yange tsua sha mi ga, man lu nyi i va due ken kwagh u tsua laa?

3 Shighe u Loti tsua ér una tema vea ior mba ken Sodom mba ve wa ijimba kpishi la, yange tsua kwagh sha inja ga cii. (Ôr 2 Peteru 2:7, 8.) Ijiir la yange i lu yôughyôugh, kpa er Loti za tema ker yô, a tagher a mbamtaver kpishi. (Gen. 13:8-13; 14:12) Ikyav tese ér akaa a ken gar la shin ior mba ker doo kwase na ishima tsung je yô, a hemba Yehova ato. Yange kpe shighe u Aôndo  er usu man sulfur due haa sha ijiir shon la. Shi hen ase sha kwagh u ônov mba Loti mba kasev uhar mbara kpaa. Yange ior mbagen tsôr ve, man ior mbara kpa kpe ken gar u Sodom. Ya u Loti kua akaa a na cii saa man u hemban vihin je yô, kwase na kpa kpe. (Gen. 19:12-14, 17, 26) Shighe u akaa a vihin tsung ne er Loti la, Yehova vihi ishima a naa? Mayange ga cii.

Yehova yange zungwe Loti mhôônom nahan a tindi mbatyomov ér ve war un a tsombor na cii (Nenge ikyumhiange i sha 4)

4. Yehova yange tese ér un wa ishima a Loti nena? (Nenge foto u sha igbende.)

4 Shin er Loti tsua u za teman ken Sodom nahan kpa, Yehova zungwe un mhôônom sha u tindin mbatyomov ér ve za war Loti man tsombor na. Nahan kpa Loti yange due ken Sodom er mbatyomov mbara lu torough a na ér a due fese la ga, gema lu eren “zô zô.” Yange mbatyomov mbara va gba un a gba sha uwe vea tsombor na, due a ve ken gar la kera. (Gen. 19:15, 16) Maa mbatyomov mbara kaa a na ér a yevese a yem sha uwo. Kpa Loti gema kaa ér guda una yem ken gar ugen u lu ikyua yô, a ungwa imo i Yehova la ga. (Gen. 19:17-20) Yehova wa ishima ungwa kwagh u Loti ôr la, nahan a lumun ér a yem ken gar la. Shighe kar yô, za cier Loti iyol u lun ken gar la, nahan a due a yem sha uwo, man lu ijiir shon i Yehova kaa a na ér a yem her sha hiihii je la. (Gen. 19:30) Nenge imba er Yehova wa ishima a Loti la sha wono! Se dondo ikyav i Yehova la nena?

5-6. Aluer se mba kaven Aôndo yô, se dondo kwagh u a lu ken 1 Mbatesalonika 5:14 la nena?

5 Sha ayange ase ne kpa alaghga orgen ken tiônnongo nana tsua akaa sha inja ga er Loti nahan, maa alaghga nana hingir u nyôron ken zayol. Aluer kwagh er nahan yô, u er nena? Alaghga a lu se pe kaan a nan ser nan ngu sundan kwagh u nan lee yô, man a lu mimi ase je. (Gal. 6:7) Nahan kpa se fatyô u eren kwagh u a hembe doon yô. Se fatyô u dondon gbenda u Yehova wase Loti la. Nena?

6 Yehova yange tindi mbatyomov ér ve va ta Loti icin tsô ga, kpa ér ve wase un a war mtim u Sodom la. Nahan se kpa alaghga a gba u se ta anmgbian wase icin shighe u se nenge ser nan ngu timen zayol zan ave yô. Shi se fatyô u wasen nan kpaa. Aluer nan ngu eren zôzô sha u dondon kwaghwan u ken Bibilo u se we nan la kpa, a gba u se wa ishima a nan. Er kwagh er ka mbatyomov mba uhar mbara nahan. De gbe uwer shin palegh anmgbian wou la ga, kpa ker igbenda jighilii i u wase nan yô. (1 Yoh. 3:18) Alaghga a gba u se kôr nan sha uwe, inja na yô, se wase nan u dondon kwaghwan u i we nan la.—Ôr 1 Mbatesalonika 5:14.

7. Se kav Yehova sha gbenda u yange nenge Loti la nena?

7 Yehova yange una soo yô, ma ver ishima sha mbamyen mba Loti. Kpa va mgbegha apostoli Peteru ôr kwagh u Loti ér lu orperapera. Doo se kpishi er Yehova a den se akaabo ase nahan! (Ps. 130:3) Se fatyô u kaven Yehova sha gbenda u yange nenge Loti laa? Aluer se hemba veren ishima sha aeren a dedoo a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve lu a mi la yô, se hemba wan ishima a ve. Shi ve kpa a hemba lun ve zange u ngohol iwasen yase.

ZUNGWEN MHÔÔNOM

8. Mhôônom ma a mgbegha se u eren nyi?

8 Yobu yange ya ican kpa lu sha ci u tsua kwagh sha inja ga er Loti nahan ga. Yange akaa er un a vihin tsung; akaa na saa shi kera lu or u sha kwar ikyaa hen ijiir na ga shi angev ta sha a na. U seer yô, ônov mba mar vea kwase na la cii kpe kera. Shi azende a Yobu atar va kaa un tar, wa un mbaaie iyol je gande. Kpa ka ityôkyaa i môm i nyi yange i na ve mhôônom kôr azende a Yobu la a na ga? Yange ve nôngo ve kav zayol u Yobu la jighilii ga. Kwagh la na yô, ve gba nan Yobu ibo tsô man ve kure ikyaa lu sha mi ga. Se er nan ve se palegh u eren imbakwagh laa? Fa wer ka Yehova tseegh ngu a fa hanma kwagh sha zayol u or lu tagher a mi la  vindi vindi ye. Nahan shighe u or u nan nyer ken zayol la nan lu ôron we kwagh yô, kegh ato a nan zulee. Shi de ongo di mkaanem ma nan mara tsô ga; kpa nôngo kav mnyoon u nan la kpaa. Ka er u er nahan la ve mhôônom ma a fatyô u kôron we a anmgbian wou u nomso shin u kwase la sha mimi ye.

9. Aluer mhôônom ma kôron se a ior yô, kwagh la una mgbegha se u palegh nyi, man ka sha ci u nyi?

9 Aluer mhôônom kôr se a anmgbian yô, se yem zenden anger, lamen dang sha kwagh u mbamzeyol mba nan lu tagher a mi la ga. Or u eren angereke nan ve a mzough ken tiônnongo ga, ka nan shi sha u van a mpav. (Anz. 20:19; Rom. 14:19) Nan ngu ishima legh legh ga, ka nan gba eren kwagh dang tsô shi mkaanem ma nan kpa ka i lu ma maa fatyô u guren or u nan lu yan ican la yô. (Anz. 12:18; Ef. 4:31, 32) Sha mimi yô, hemba doon u veren ishima sha aeren a dedoo a or lu a mi la, shi henen gbenda u se kar ve se wase nan u nôngon a mbamtaver mba nan nyer ker la.

Zum u anmgbian nan lu ôron “kwagh sha lan” kpa, kegh ato zulee, shi sur nan ishima shighe u i doo u u er nahan yô (Nenge ikyumhiange i sha 10-11) *

10. Mkaanem ma ken Yobu 6:2, 3 la, ma tese se nyi?

10 Ôr Yobu 6:2, 3. Yobu yange a ôr “kwagh sha lan” ashighe agen. Nahan kpa un iyolna va hide vaa afanyô ér akaa agen a yange un ôr la lu sha mi ga. (Yobu 42:6) Nyian ne kpa alaghga or u nan lu nôngon a mbamzeyol yô, nana ôr kwagh sha lan, nana ôr akaa agen a nana va vaa afanyô sha mi ken hemen yô. Nahan se er nena? Mayange doo u se puu nan ga cii, gba u mhôônom ma a kôr se a nan. Umbur wer Yehova wa ishima ér mô wase nana tagher a mbamzeyol shin akaa a nyian ishima a se tagher a mi nyian la ga. Sha nahan yô, aluer or u civir Yehova sha mimi nan ôr kwagh bagenaan zum u nan lu yan ican kpa, doo u se wa ishima. Aluer nan ôr akaa sha Yehova shin sha a vese a  a lu vough ga kpa, doo u fese maa se vihi ishima a nan shin se na nan ibo fese sha akaa a nan ôr la ga.—Anz. 19:11.

11. Mbatamen vea fatyô u kaven Elihu shighe u ve lu wan or kwagh nena?

11 Ashighe agen yô, a gba u a wa or u nan lu yan ican a mbamzeyol la kwagh shin a tsaha nan sha gbenda u ua wase nan yô. (Gal. 6:1) Mbatamen vea fatyô u eren kwagh ne nena? Doo u vea dondo ikyav i Elihu, u yange kegh ato a Yobu shi mhôônom kôr un a na tsung la. (Yobu 33:6, 7) Ka shighe u Elihu yange kav zayol u Yobu wang la yange wa un kwagh ye. Aluer mbatamen dondo ikyav i Elihu la yô, vea kegh ato zulee shi vea nôngo u kaven mlu u or shon. Nahan aluer ve wa nan kwagh kpa, kwaghwan la una hemba kôron nan ken ishima.

LAMEN KUNDU KUNDU

12. Shighe u nom u Naomi kua ônov nav mba nomso uhar kpe la, kwagh la bende a na nena?

12 Naomi yange lu kwase u mimi u Yehova doo un ishima yô. Kpa yange nom na kua ônov nav mba nomso uhar mba kpen yô, a soo ér una gema iti na i hingir “Mara,” man inja i Mara ér “Yua.” (Rutu 1:3, 5, 20, 21) Rutu lu kwase u wan u Naomi, man a kende Naomi shighe u Naomi tagher a mbamtaver la ga cii. Rutu yange wasen Naomi u zuan a akaa a kuren gbayol na tsô ga, kpa shi yange lam a na kundu kundu kpaa. Yange ôr mkaanem ma ma taver ga yô, u tesen er Naomi a doo un ishima sha mimi shi un kegh iyol u suen un yô.—Rutu 1:16, 17.

13. Er nan i gbe u se wase or u nom shin kwase u nan a kpe?

13 Aluer nom shin kwase u anmgbian u ken tiônnongo nan kpe yô, a gba u se wase nan. Se fatyô u tôôn nom man kwase karen sha ikyon ihiar i i vese hen ijiir i môm yô. Anyom ka a karen yô, ikyon la i wa amishe i zua. Nahan aluer i va dugh kon la môm yô, kwagh la una bende a ugen u u shi her la kpishi je. Kape nom shin kwase ka nana kpe or ve i nyoon nan kpishi shighe gôgônan je la. Kwase ugen u nom na yange va kpe kpoo yô, iti na ér Paula, * a kaa ér: “Yange lum inja er uma wam kôr gema ityough-tingir nahan, shi lum er orwasen mo kpa nan ngu ga nahan. Yange ijende yam i ishima ishima saa. M lamen vea nomom sha hanma kwagh cii. Yange a saan mo iyol yô, un kpa i saan un iyol shi mea tagher a mbamtaver kpa shi a suem. Yange a kegh ato a mo shighe u m lu ôron un mbamzeyol av yô. Lum vough er ishôm tserem ker atôôn ahar nahan.”

Se fatyô u suen mbara mba nom shin kwase ve nan saa ku la nena? (Nenge ikyumhiange i sha 14-15) *

14-15. Se fatyô u surun or u nom shin kwase u nan a kpe yô ishima nena?

14 Se er nan ve se sur or u nom shin kwase u nan a kpe la ishima? Kwagh u vesen u i doo u se hii eren yô, ka u lamen a nan, shin er alaghga a lu se dang u lamen a nan shin se fa kwagh u se ôr jighilii ga nahan kpaa. Paula u se ter kwagh na la kaa ér: “M fa er ku ka u na i hagher ior yô. Ka ve cian ér vea va ôr kwagh u alaghga una va na or ishimavihin yô. Kpa guda u ôron kwagh a u gban lun ving tsô la.” U ngu wer or u nan lu zungwen ku la kpa ka nan ver ishima ér se ôr kwagh u a tese kwaghfan yum ga. Paula kaa ér: “Yange azende am a a kaa a mo ér ‘Vihim kpishi er nom u a saa ku yô’ tseegh kpa i lum guda.”

15 Orgen u kwase na a kpe anyom a we karen yô, iti na ér William, a kaa ér: “Ior ka vea ôron akaa a doon a ve umbur sha kwagh u kwase wam nahan i doom kpen kpen; ka m fa je mer yange doo ior ishima shi ve naan un icivir kpaa. Kwagh ne ngu a wasem kpishi. Ngu a surum ishima tsung, sha ci u kwase wam yange doom ishima shi suen mo sha hanma kwagh u ken  uma wam cii.” Kwase ugen u nom na a kpe yô, iti na ér Bianca, a kaa ér: “Ior ka vea er msen vea mo shi vea ôrom ivur Bibilo i môm shin ahar nahan, kwagh la a surum ishima kpishi. Ka vea ôrom kwagh u nomom shin vea kegh ato, a ungwan er m lu ôron kwagh na nahan i wasem kpishi je.”

16. (a) Ka nyi se fatyô u eren sha ci u or u nan lu zungwen ku u or u doon nan ishima? (b) Er i pasen ken Yakobu 1:27 nahan, ka tom u nyi se lu a mi?

16 Gba u se za hemen u suen mba or u doon ve ishima nan kpe la vough er Rutu kpa yange var a Naomi u lu kwasecôghol la nahan. Paula u se vande teren kwagh na la kaa ér: “Shighe u nomom yange kpe la, ior wasem shi surum ishima kpishi je. Kpa shighe ngur karen yô, ior hide wa ityough ken akaa a ve a eren. Nahan kpa mo yô, uma wam yange gema vindi vindi. Ior ka vea nenge ér doo u vea za hemen u suen or u ku u er nan la zan zan iwer imôngo shin anyom imôngo je kpaa yô, kwagh la ngu a wase nan kpishi.” Nahan kpa, ior mba kwaghmôm ga. Ior mbagen ka i hemban hoghol ve fese a mbagen. Nahan kpa mbagen yô, hanma kwa u ve hii u eren kwagh u ngise ve eren vea or ve u nan kpe la yô, kwagh la ngu a hide a umbur ve ku la. Ior mba zungwen ku kposo kposo. Nahan doo u se umbur ser Yehova na se icivir kua tom u nengen sha mbara mba nom shin kwase ve nan saa ku la.—Ôr Yakobu 1:27.

17. Er nan ve i gbe u se sue or u nom shin kwase u nan a undu nan a yem kwagh u nan laa?

17 Noov man kasev mbagen di ka ve ya ican shi ve nôngo a ishimanyian sha ci u or u ve vese la nan undu ve nan yem kwagh u nan. Kwase ugen u nom na yange undu un, yem za kohol  kwase ugen yô, kaa ér: “Yange se pav ivaa nahan kwagh la nyoon mo tsung, je yô, lum er nyoon mo je hemba er ku na ma u nyoon mo nahan. Luun er a kpe ka aikyôr shin kwaghnyoon kpa, ma i tese ér ka un a tsough ér kwagh a lu nahan ga. Kpa lu nomom jighilii tsua u kenden mo ye. Yange kunya kôrom a iyol yam shi m hee kpaa.”

18. Ka nyi se fatyô u eren sha u wasen mbara mba ve kera lu a nom shin kwase ga laa?

18 Ka sea tese or u nan kera lu a kwase shin nom ga la erdoo sha gbenda u kpuaa tseegh kpa, se tese ve ser ve doo se ishima sha mimi. Er ve shi tswen yô, ka i gba u vea lu a azende a dedoo. (Anz. 17:17) Nahan u tese wer u ngu imba ijende la nena? U fatyô u lôhôn ve iwer hen ya wou. Shi u fatyô u za lôhôn ve ahumbe a man shin duen kwaghpasen vea ve. Kwagh ugen yô, u fatyô u lôhôn ve ashighe agen wer ve va nyôr mcivir u tsombor vea tsombor wou. Aluer u er nahan yô, u na a saan Yehova iyol, gadia un “ngu ikyua a mba asema a vihin ve la” shi ngu “orjir u kasev mba côgholov” kpaa.—Ps. 34:18; 68:5.

19. Er i pase ken 1 Peteru 3:8 nahan, u kange ishima wer u er nyi?

19 Ica a gba ga tsô, Tartor u Aôndo ua kar a hemen tar ne. Shighe la, “mbamzeyol mba tsuaa la [vea] hungul kera.” Se mba veren ashe a shighe u “á kera umbur akaa a tsuaa la ga, man shi aa kera va or ken ishima kpaa ga” la. (Yes. 65:16, 17) Kpa cii man shighe la yô, se za nen hemen u suen ayol a ase shi tesen sha kwaghôron man ieren yase cii ser anmgbianev asev mba se lu ken tsombor u Yehova ne doo se ishima.—Ôr 1 Peteru 3:8.

ICAM 111 Akaa A Nan Se Iember

^ par. 5 Loti man Yobu man Naomi cii yange ve civir Yehova sha mimi, kpa ve cii ve tagher a mbamtaver. Ngeren ne time sha kwagh u se fatyô u henen ken akaa a yange er ve la yô. Shi a pase er i hii ve i gbe hange hange u se waan ishima a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev shi se zungwen ve mhôônom shi se lamen a ve kundu kundu shighe u ve lu tagher a mbamtaver yô.

^ par. 13 Ati a ken ngeren ne ka ati a ior mbara kpôô kpôô ga.

^ par. 57 NGEREN U PASEN FOTO: Ishima vihi anmgbian ugen kpishi nahan ngu ôron “kwagh sha lan” kpa ortamen la wa ishima ngu keghen ato a na zulee. Shighe kar yô, ishima gba anmgbian u ashen a lu vihin ishima la shimi, nahan ortamen la ngu wan un kwagh kundu kundu.

^ par. 59 NGEREN U PASEN FOTO: Orgen vea kwase na ve va tema vea anmgbian u kwase na a sember saan ku yô. Mba ôron akaa a doon a ve umbur sha kwagh u kwase shon yô.