Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Dooshima a Mgbegha U Sôr Ayôôso Vea Mbagenev

Dooshima a Mgbegha U Sôr Ayôôso Vea Mbagenev

“Lu nen bem bem ayol a en.”—MAR. 9:50.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 39, 77

1, 2. Ka ayôôso a nyi i er kwagh u a ken takerada u Genese, man kwagh ne ngu se a iwasen sha ci u nyi?

I LU nahan u gbidye kwar sha ayôôso a ior yange ve lu a mi vea mbagen, i nger ken Bibilo la vee? Nenge ase ayôôso a i ter kpuaa ken mtom ma hiihii ma takerada u Genese ne. Kain yange wua Abel (Gen. 4:3-8); Lameki di wua gumor ugen u vihi un iyol yô (Gen. 4:23); mbakuranilev mba Aberaham (Aberam) man mba Loti gba ayôôso (Gen. 13:5-7); Hagar nenge ér un hemba Sara (Sarai), nahan ishima vihi Sara a Aberaham (Gen. 16:3-6); shi Ishemael di lu ihyom a hanma or, nahan hanma or lu ihyom a na.—Gen. 16:12.

2 Bibilo ter kwagh u ayôôso la sha ci u nyi? Ityôkyaa i môm yô, kwagh ne ka a wase se uumace mba se yen ne se fa er i hii ve i gbe u se ker bem yô. Shi kwagh ne ka a wase se se fa gbenda u se sôr ayôôso yô. Ka sea ôr kwagh u mbamzeyol mba ior mba i er kwagh ve ken Bibilo yange ve tagher a mi kpôô kpôô la yô, se zua a iwasen. Ka se hen kwagh ken kwagh u yange due ken iniôngon ve la, nahan sea tagher a mbamtaver mbagenev ken uma yô, se fatyô u dondo kwagh u yange ve er la. Jighilii yô, kwagh ne cii ka a wase se se hen sha kwagh u i doo u se er man u i doo u se palegh shighe u ayôôso a dugh yô, er ior mba ngise mbara nahan.—Rom. 15:4.

3. Ka nyi se lu henen ken ngeren nee?

3 Ngeren ne una time sha ityôkyaa i i ne ve i gbe u mbacivir Yehova vea sôr ayôôso la, kua gbenda u vea fatyô u eren kwagh ne la kpaa. Heela tseegh ga, se lu henen akaawan a Ruamabera a a wase se u nôngon a ayôôso shi zan hemen u lun ken bem vea mbawanndor a vese man Yehova Aôndo yô.

ER I HII VE I GBE U MBACIVIR YEHOVA VEA SÔRON AYÔÔSO YÔ

4. Ka ieren i nyi i samber sha tar ciili, man ka nyi i dugh kere?

4 Ka Satan jighilii a lu mgbeghan uumace ve lu nôngon num shi eren ayôôso nyian ye. Ken sule u Eden la, yange kaa ér hanma orumace cii nana fatyô u tsuan kwagh u dedoo shin u bo iyol i nan, a u keren iwasen hen Aôndo shio. (Gen. 3:1-5) Kwagh u a dugh ken mhen la taver u nengen a mi ga. Tar ne mgbough a ior mba ve soo u eren kwagh sha tseeneke ve yô. Kwagh la na yô, ihyagh man iyolmoron kua gesa u gban ya tor ken a ve. Aluer or de ér aeren ne a ya tor ken a nan yô, tese je ér, nan ngu lumun a kwagh u Satan yange kaa ér hemba doon u or a ker mtsera u nan tseegh la, shi nan ngu wan ikyo sha gbenda u ieren i nan i lu benden a mbagenev la ga. Imba ieren i soon iyol you tseegh ne i ve a ayôôso. Shi doo u se umbur ser, “or u nyoon ishima fefa, nan ne num; or u yuwen di kpaa nan peren atindi kpishi.”—Anz. 29:22.

5. Yesu yange tese ior u sôron ayôôso nena?

5 Yesu yô, yange kaa a ior ér ve ker bem, aluer ka u kwagh la una va ve a ican je kpaa. Ken Ityesen i Yesu i sha Uwo la, yange wa ior kwagh u doon tsung sha kwagh u sôron ayôôso shin akaa a a fatyô u van a ayôôso yô. Ikyav i tesen yô, yange taver mbahenen nav ishima ér ve lu ishima legh legh shi ve lu mbakeren bem, shi ve palegh akaa a van a ishimavihin shi ve sôron ayôôso fele shi ve soo mbaihyomov vev.—Mat. 5:5, 9, 22, 25, 44.

6, 7. (a) Er nan ve i doo u se sôr ayôôso a a gbe hen atô wase la fele? (b) Ka mbampin mba nyi i gbe u mbacivir Yehova cii vea pine ayol a ve?

6 Ka se nôngo ser se civir Aôndo sha u eren msen shi zan mbamkombo shi duen kwaghpasen kua sha igbenda igen i civir un, kpa aluer se venda u lun ken bem vea mbagenev yô, iniôngon yase la cii ia lu gbilinkwagh. (Mar. 11:25) Saa se kegh iyol u den ior kwaghbo ve, se fatyô u lun azende a Aôndo ye.—Ôr Luka 11:4; Mbaefese 4:32.

7 Gba u hanma Orkristu yô, nana hen sha kwagh u den ior kwaghbo shi lun a ve ken bem la zulee man sha mimi. Ka u de mba ve civir Aôndo a we imôngo la kwaghbo ve a ishima i môm kpa? Ka i doo u u lun vea ve imôngo civir Aôndo kpa? Yehova soo ér mbacivir un ve deen ior kwaghbo. Aluer imoshima you kaa a we ér doo u u seer eren kwagh sha gbaa ne yô, er msen hen Yehova a wase u u eren nahan! Ter wase u sha la una ungwa msen u se er a iyolhiden ijime ne.—1 Yoh. 5:14, 15.

U FATYÔ U DEN OR A KWAGHBO KPA?

8, 9. Aluer or hii se yô, doo u se er nyi?

8 Er uumace cii ve yen yô, or a fatyô u ôron shin eren kwagh u vihin we, hegen gayô ken hemen. Se fatyô u palegh kwagh ne ga. (Orpa. 7:20; Mat. 18:7) Shighe u kwagh a lu nahan yô, u er nena? Nenge ase kwagh u yange za hemen shighe u kwagh u i ter heen ne er la: Shighe u anmgbianev mba nomso mbagenev uhar za iniongo i Mbashiada mbagenev er yô, anmgbian u kwase ugen sugh ve sha gbenda u doo anmgbian ugen la ga yô. Anmgbianev mbara mba za lu ve tseegh yô, anmgbian u kwagh la vihi un la, hii u lamen sha anmgbian u kwase la dang sha kwagh u ôr la. Nahan kpa, anmgbian ugen la umbur un ér,  anmgbian u kwase la civir Yehova sha mimi ken ashighe a ican anyom 40; nahan un na jighjigh ér ashen a lu a awashima u bo ga. Anmgbian u kwagh la vihi un la, henen sha kwagh la deghôô yô, a kaa ér: “U kaa vough.” Ikyaa la maa kure!.

9 Kwagh ne tese se nyi? Aluer kwagh er u ayôôso a a fatyô u duen ker yô, ka gbenda u u er kwagh la ua va a ayôôso shin ua va a mi ga ye. Or u lun a dooshima ka nan cir akaabo a kiriki. (Ôr Anzaakaa 10:12; 1 Peteru 4:8.) Ka wea ‘de or kwaghbo’ yô, Yehova a nenge ér ka kwagh u “civirigh.” (Anz. 19:11; Orpa. 7:9) Nahan shighe u or er kwagh a we sha gbenda u u lu inja er doo ga shin tese icivir ga yô, doo u u hii pinen iyol you wer, ‘Me fatyô u den nan a kwaghbo la kpa? Doo u me er ayôôso sha kwagh nee?’

10. (a) Shighe u i lam sha anmgbian u kwase ugen dang la, a er nena sha hiihii laa? (b) Ka kwaghwan u ken Ruamabera u nyi yange wase anmgbian u kwase ne za hemen u keren beme?

10 Aluer or ôr kwagh a vese dang yô, alaghga a taver se u nengen kwagh la ashe a ashe. Nenge ase kwagh u pania ugen, u se yila un ser Lucy yô. Yange mbagenev lam sha tom na u pasen kwagh la dang kua shighe u tôô u eren u la kpaa. Er kwagh ne vihi Lucy yô, a za ker kwaghwan hen mbatamen. Lucy kaa ér: “Kwagh u ve wam ken Ruamabera la wasem u zan hemen u nengen mbamhen mba mbagenev sha gbenda u vough shi hemban henen sha kwagh u Yehova.” Lucy yange er Mateu 6:1-4 yô, zua a ishimataver. (Ôr.) Ijiir la umbur un ér, gba u awashima na a lu u eren kwagh u una na a saan Yehova iyol yô. A kaa ér: “Mbagenev ka vea lam sha tom wam dang je kpa, m za hemen u lun saan saan sha ci u m fa mer, m ngu nôngon sha afatyô wam cii mer Yehova a lumun mo.” Lucy kur ikyaa nahan yô, a er kwagh sha kwaghfan, a kera wa ikyo sha iliam i dang i mbagenev la ga..

ALUER OR HII U MAN KA U U FATYÔ U GBAN DEN KWAGH SHON GA YÔ

11, 12. (a) Aluer Orkristu nenge ér ‘kwagh zua’ anmgbian ugen a nan yô, doo u Orkristu la nana er nena? (b) Se fatyô u henen nyi sha gbenda u Aberaham sôr zayol ugen laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

11 Bibilo kaa ér: “Se cii se mba nenge gbev sha akaa kpishi.” (Yak. 3:2) Tôô ase wer u er kwagh shin u ôr kwagh u vihin ma anmgbian wou, nahan u er nena? Yesu kaa ér: “Aluer wea va a iyua you u va nan sha atse a nanden nagh sha mi la, man wea umbur her er kwagh a zua anngôu a we yô, undu iyua you her hen kpe atseegh la, za vande himen a anngôu la, man ú hide, ú va na iyua you ye.” (Mat. 5:23, 24) Er kwaghwan u Yesu ne a tese nahan, za lam a anngôu. Nenge ase kwagh u i doo u una lu awashima wou ne. Awashima wou a de lu u za nan anmgbian wou ibo wer nan kpa nan er kwagh u sha mi ga ze, kpa lumun ibo, nahan himen a nan. Kwagh u vesen yô, se soo ser se lu ken bem a mba se civir Yehova a ve imôngo la.

12 Ruamabera ôr kwagh u mbacivir Aôndo mba yange ve sôr ayôôso a ma va a mpav hen atô ve yô. Ikyav i tesen yô, er se vande ôron sha heen nahan, ayôôso yange gba hen atô u Aberaham vea anngô na Loti. Ve cii ve lu a ilev, nahan mbakuran ve ilev gba anyiman sha kwagh u ijiir i ilev vev ia yaan toho yô. Er Aberaham soo u been a ayôôso ne yô, yange na Loti ian ér a tsua ijiir i i hembe doon i una tema ya vea tsombor na yô. (Gen. 13:1, 2, 5-9) Ikyav ne doo je gande! Aberaham yange ker bem, lu mtsera na ga. Nahan kwagh saa un sha ci u erdoo na laa? Mayange ga cii! Aberaham ser kwagh u ma va a ayôôso hen atô na vea Loti la been yô, ica gba ga maa Yehova tôndo zwa a Aberaham ér, una na un averen kpishi. (Gen. 13:14-17) Mayange je Aôndo una de ér kwagh a saa mbacivir un gbem sha won sha ci u mba dondon akaawan a na  shi sôron ayôôso sha ci u mbagenev doo ve ishima ga. [1]

13. Shighe u i lam a anmgbian ugen u hemen afishi agen sha mkohol dang la, a er nena, man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav na laa?

13 Nenge ase ikyav i sha ayange ase ne. Anmgbian ugen u yange i sember nan un tom u hemen afishi agen sha mkohol u vesen yô, yila anmgbian ugen sha telefon kaa a na ér a va wase tom sha mkohol la. Kpa anmgbian la gema lam isham tseegh, maa pir fon. Yange ishima lu vihin un a anmgbian u vande hemen afishi shon la. Ishima yange i vihi anmgbian u i sember nan un tom ne la ga, kpa gema lam a anmgbian la sha kwagh shon. Ihwa môm i kar yô, anmgbian u i sember nan un tom la shi yila anmgbian la, kaa a na ér vea nenge ishigh a ishigh, sha er vea sôr zayol la imôngo yô. Kasua môm kar yô, ve zua ken Iyou i Tartor. Mba eren msen yô, ve lam kuma ihwa môm, nahan anmgbian u yange lam sha inja ga la pase kwagh u yange za hemen hen atô na vea anmgbian u vande hemen la yô. Anmgbian u i sember nan un tom la, kegh ato a na zulee, been yô, a wa un kwagh ken Ruamabera u una wase un yô, nahan ve sôr zayol la ken bem. Maa anmgbian la va er tom sha mkohol u vesen la, nahan hegen ka i doo un a anmgbian u i sember nan un tom la, er yange er kwagh a na kundu kundu yô.

DOO U U ÔR MBATAMENAA?

14, 15. (a) Ka hanma shighe i doo u se dondo kwaghwan u i nger ken Mateu 18:15-17 laa? (b) Ka igbenda itiar i sôron ayôôso i nyi Yesu yange tese, shi aluer u ngu dondon igbenda ne yô, ka nyi i doo u ia lu awashima wouwe?

14 Gba u Mbakristu vea sôron ayôôso kpishi aa a gbe hen atô ve la, shi vea eren kwagh ne ken iuv. Nahan kpa, Yesu yange kaa ér alaghga mbamzeyol mbagenev a lu tiônnongo una fatyô u sôron ve ye. (Ôr Mateu 18:15-17.) Kpa aluer or u nan hii iyongo la nan venda u keghen atô a anmgbian u nan shin mbashiada shin tiônnongo  di ye? Aluer kwagh ngu nahan yô, doo u a er a nan “er ka ortyôtyev man orngoholkpandegh nahan.” Nyian ne, se fatyô u kaan ser, a dugh nan ken tiônnongo kera. Aluer yange i er kwagh nahan yô, tese je ér “kwaghbo” la lu u kiriki ga. Kpa lu (1) kwaghbo u yange anmgbianev mba kwagh zua ve la vea fatyô u sôron yô, kpa shi gema (2) lu kwaghbo u vesen u kuma u a fatyô u dughun or ken tiônnongo kera, aluer i sôr un ga yô. Alaghga tsô kwaghbo la yange una wa u mbien or shin vihin nan iti sha u eren angereke sha iyol i nan kpa ker. Igbenda itiar i Yesu tese i sôron ayôôso la, a gba u a dondo i shighe u akaa a i ter sha heen ne a ze hemen la tseegh. Kwaghbo la wa asorabo er idya shin nomsoor yaven a nomsoor shin kwase yaven a kwase shin u civir eev shin vendan mimi, gayô ma isholibo i vesen igen i i gbe u saa mbatamen mba ken tiônnongo vea nenge sha mi la ker ga.

Alaghga a gba hange hange u u lam vea anmgbian wou acin imôngo cii ve u fatyô u yiman un ye. (Nenge ikyumhiange i sha 15 la)

15 Awashima u Yesu lu u tesen se er se wase anmgbian wase sha ci u nan doo se ishima yô. (Mat. 18:12-14) Hiihii yô, gba u se nôngo sha er se sôr zayol la vea anmgbian wase a u ôron mbagenev kwagh sha mi shio. Gba hange hange u se lam vea anmgbian u nan hii se la acin imôngo. Aluer gba sha mi nahan ga yô, za vea mbashiada mba ve fe kwagh sha zayol shon la, za lam a or u nan hii u la, shin lam a mbagenev mba vea fatyô u wasen we u fan aluer mimi je i hii u yô. Aluer u fatyô u sôron zayol la sha iwasen ve yô, tese se je ér u “yima anmgbian wou je ve.” Ka shighe u i nôngo acin imôngo ér a sôr ma zayol kpa i kanshio la tseegh, i gbe u a za a mi hen mbatamen ye.

16. Ka nyi i tese ér ka a inja u dondon kwaghwan u Yesu la, shi kwagh ne tese dooshima nena?

16 Mbamzeyol mba ka i gba u se dondo igbenda itiar i i tese ken Mateu 18:15-17 u sôron ve la, mba kpuaa tsô. Doo kpishi er kwagh a lu nahan yô. Kwagh ne tese je ér zayol ka una due yô, i ker gbenda i sôr un fese, nahan i kera gba u a dugh or ken tiônnongo kera ér nan hii iyongo, kpa nan venda u geman ishima yum ga. Ashighe kpishi or u nan hii iyongo la ka nan nenge a isholibo i nan la, nahan nan gema ishima. Or u i hii nan la di kpa, alaghga nana kera nenge a ityôkyaa i keren nger nger ga, nahan nana de orsholibo la kwaghbo u nan. Mkaanem ma Yesu mara ma tese ér a lu nyi je i er kpa, i de tee kwagh la fese zan a mi hen mbatamen ga. Ka shighe u i dondo igbenda i ihiar i i tese sha heen ne, shi ikyav i tese wang ér or hii orgen la tseegh, a fatyô u zan a mi hen mbatamen ye.

17. Aluer se “ker bem” yô, ka averen a nyi se zua a mini?

17 Er mkurtar a lu a va ga ne, uumace vea lu ken myen her, shi vea za hemen u eren akaa a doon mbagenev ga. Orhenen Yakobu yange nger ér: “Aluer or nana nôngo gbev sha kwaghôron ga yô, nan ngu or u vough je, iyol cii kpaa nana fatyô u kôron i tsaha.” (Yak. 3:2) Aluer se soo u sôron ayôôso yô, gba kpee u se ‘ker bem, se zenda un ityô’ sha gbashima. (Ps. 34:14) Aluer se mba keren bem yô, se ya ikyar i dedoo vea anmgbianev asev shi se na mzough una seer lun ken tiônnongo. (Ps. 133:1-3) Kwagh u hemba cii je yô, se ya ikyar i doon tsung vea Yehova u a lu “Aôndo u bem” la. (Rom. 15:33) Ka mba dooshima a mgbegh ve u sôron ayôôso vea anmgbianev vev la tseegh vea fatyô u zuan a averen ne ye.

^ [1] (ikyumhiange i sha 12) Ka ior mbagenev mba yange ve sôr ayôôso ken bem je ne: Yakob vea Esau (Gen. 27:41-45; 33:1-11); Yosev vea anngôôv nav (Gen. 45:1-15); man Gidion vea ior mba Eferaim. (Mbaj. 8:1-3) Alaghga tsô we kpa u fatyô u teren ati a ior mbagenev mba i er kwagh ve ken Bibilo, mba yange ve sôr ayôôso yô.